Afriške mini kozice

Mali simpatični kozici sta naši novi družinski članici. Kar dolgo smo govorili, razmišljali o njih in jih tudi dolgo iskali. Povsem čiste, rodovniške kozice je pri nas nemogoče dobiti, večinoma so malce pomešane s Himalajskimi. Razlika med Himalajskimi in Afriškimi mini kozami je v tem, da so afriške malce manjše in nimajo podbradka.

Vsako smo šli iskat na drug konec, da nista v sorodu in bomo nekoč, če bo vse posreči imeli majhno kozjo družino. Poimenovali smo ju Pepi in Zala in medtem, ko je en mesec mlajši Pepi, ločitev od staršev prenesel brez težav, je Zala jokala skupaj s svojo mamico, ko smo jo odnesli od nje. Nič kaj prijetno doživetje. Stari sta 2,5 in 3,5 meseca in domov smo ju varno pripeljali v pasjem boxu.

Postavili smo jima lepo leseno hišico, jo obžgali, ter tako zaščitili les pred prehitrim propadanjem in ju nastanili v nov domek.

Čisto počasi smo ju privajali na nas. In, ko smo odprli mala vratca

je Pepi pogumno zakorakal v novo življenje,

bolj previdna in še vedno precej žalostna Zala pa mu je počasi sledila.

Afriške koze so zelo čuteča in inteligentna bitja. Navežejo se drug na drugega in na svoje ljudi, znajo precej glasno klicati, pa tudi pot izza ograje hitro natuhtajo :) Zrastejo nekje do velikosti nemškega ovčarja, jedo seno, svežo travo, smukajo veje, glodajo korenček.
So izredno učljive in družabne.

Navadijo se na povodec, navodila hitro razumejo, so igrive in razposajene in, če nisi dovolj dosleden, te kaj hitro zavrtijo okrog prsta.

Nam so v veliko veliko veselje

in z umirjenim, spoštljivim pristopom počasi postajajo pravi prijatelji prav vsem članom naše družine :)

Lp, Keltika

Mix media beležka

Dve stvari, ki jih imam res rada pri ustvarjanju, mešano tehniko in blokce, sem združila v zvezek za recepte.

Platnice sem oblekla v staro platno, ga pobarvala z gessom, nato z belo akrilno barvo, potem pa packala z distressi in špricala z vodo, sušila s fenom, pa spet packala in špricala...ko sem bila zadovoljna z ozadjem sem s strukturno pasto nanesla Tinine metuljčke, naštempljala cvetove, narisala stebelca in listke, pobarvala mešano z Distressi, Stabilo flomastri in Inktense barvicami ter napisala in nalepila napis.

Potem se mi je pa tako mudilo videt rezultat, da sem recepte iz svojega starega, razpadajočega blokca, čisto pomešala med seboj. Zdaj imam pa na primer zeljne polpete, opisane s polovico recepta za miške :))))

Uporabila sem takole mavrico Distressov- wilted violet, peacook feathers, salty ocean in,

ker jih tokrat želijo videti v Craftalnici, prijavljam beležko na izziv:
CRAFTalnica, Izziv # 160: Distress ink blazinice
Lp, Keltika

Dve za birmo

Na hitro predstavljam še dve voščilnici z versko tematiko. Narejeni za isto deklico, sta seveda mogli biti različni.
Prvo sem naredila malce bolj klasično, v belo vijoličnih odtenkih,

z ljubko Tildo, ki sem jo našla na spletu, natisnila in pobarvala z distresi,

spet seveda dvojno - ta oblika me je čisto prevzela.

Naredila pa sem tudi malce debelejšo kuverto, pravzaprav nekaj vmes med kuverto in škatlico.

Druga je bolj mladostna, v roza, mareličnih barvah,

s štampiljko ljubke Hopeful, Wee Stamps,

 že znane oblike

v kuvertni škatlici.

Vse lepo želim,
lp, Keltika

Verske voščilnice

Kadar so pred menoj novi izzivi, stvari, ki jih ne poznam, se zadev rada lotim na tak način, da si jih ogledam z vseh smeri, kolikor dosežem :) Pretuhtam in skušam spoznati.
Ko me je kolegica prosila za obhajilno voščilnico, sem se najprej lotila raziskovanja tematike, potem pa na lov za izrezki :) Spet so priskočile na pomoč moje blogerske prijateljice (Tina in Hali, super sta, hvala)
Priznam, da mi je izdelovanje vzelo veliko časa in vanj je vloženo veliko ljubezni in veselja.

Naredila sem dvojno voščilnico s številnimi detajli, žepkom za posvetilo in za denar ter jo zapakirala v škatlico.

Dvojno voščilnico sem naredila prvič in mi je še pa še všeč :)

Angelčka sem natisnila na akvarelni papir in pobarvala z distresi.

Še sem jih delala ta teden, s še večjim veseljem :) Pokažem jih naslednjič, to pa prijavljam v Craftalnico na Izziv #159: Reliefno ozadje.
Prva stran je pikčast ( moj najljubši) relief :)).

Pa to ni edina verska tematika, ki me je obkrožala zadnje dni. Prijateljica je potrebovala dve škatlici za čokolado, za učitelja in učiteljico joge.

Se mi zdi, da sta prinesli sonček v naše kraje in kup pozitivne energije. Ob barvanju mandale, nanašanju barv in razmišljanju o tej temi, je resnično zavel en tak prijazen vetrc :)

In potem sem oblekla jopico, noro živahne roza barve...
Ker, barve morda res niso vse, ampak ko se narava obarva živo pisano in je v zraku rumeno oranžna svetloba smo vsi boljše volje :)
Kako dobro je, prisluhniti naravi, brez navodil iz priročnikov za boljše življenje, lahko svet postane lepši.
Lp, Keltika
 

Blokec

Mali blokec, velikosti 7"x 5" je rezultat moje najnovejše pridobitve :) Ne morem si pomagat, v vsaki torbi imam kakšen lušten blokec, malo za risbice najmlajše, kadar smo od doma in gre čas počasi, malo za službo, pa za ideje, ki se utrnejo, za čičke čačke nekje vmes...

Dolgo sem razmišljala, metala v šparovček,  kolebala med dvema in se odločila za Cincha, napravico za vezanje takšnih blokcev. Pregledala sem ogrooomno posnetkov na spletu, primerjave, ocene, forumske debate. Oba, tako Bind it all, kot Cinch, sta super, odločitev je zgolj instinktivna, k Cinchu me je bolj vleklo :))

Ta blokec je prvi izdelek z njim, tudi štampiljka je nova, karkoli naredi Sylvia Zet, mi je strašno všeč.

Sicer pa je na prvem mestu trenutno ustvarjanje zunaj, na njivah in okolici. K sreči nas obiskujejo šolarji, ki se res izkažejo, kot pridni in odgovorni. 

Otroci večinoma radi poprimejo za delo in so zelo ponosni, ko opravijo delo, ki ni lahko in zahteva tudi precej odgovornosti. Mahanje po zraku z motikami in tacanje po njivi, prerivanje in kreganje ostane drugje. Kadar otrokom zaupaš in jim dovoliš biti odgovoren, zasijejo v čisto novi luči :)

Ali ni z vsemi tako? Včasih tako na hitro potožimo, kakšni so ljudje, nikomur ne moreš zaupati, takoj te izkoristijo...

Ampak, če smo zelo iskreni in natančno pogledamo vse tiste drobne malenkosti, ki oddrvijo mimo nas, potem stvari vidimo drugače. Vidimo neznanca, ki za nami priteče, ko smo pozabili denarnico v trgovini, vidimo prijatelja, ki nam nesebično priskoči na pomoč kadar ga potrebujemo, neznane znane prijatelje, ki nas presenetijo z drobnimi pozornostmi, trgovca, ki nam staro stvar, ki smo jo polomili, zamenja za najnovejši model, kljub temu, da poveš, da ni več v garanciji in, da bi rad le kupil rezervni del...

Če smo iskreni, vidimo, da več zaupanja sicer res nosi večje tveganje, a tudi srečo, za katero bi sicer ostali prikrajšani.

Včasih nas res pošteno strese, ko se z vsem srcem poženemo v odnose in situacije.
Včasih je res tako, kot bi na začetku aprila z bosimi nogami zabredli v mrzel potok.

Ampak se splača zaupat, verjet in sprejemat. Življenje gre res gor in dol, ampak tisto vmes zna biti pa veliko lepše in mirnejše kadar si dovolimo verjeti v dobro :)

En lušten vikend želim.
Lp, Keltika

Hiška iz filca

Prejšnji izziv v Craftalnici, časopisni papir, ki mi je bil zelo blizu, je žal švignil mimo brez moje udeležbe, se pa z eno hitro objavo prijavljam na tokratnega s filcem.
Filc mi je izredno všeč, topel in mehak in krasen za oblikovanje. Ker so mi všeč tudi majhne pravljične hiške, ni nič čudnega, da te škratje hiške tako rada delam.

Da se je narava okrasila s pomladjo se vidi tudi na tej hiški :)
Pomladmo hiško prijavljam v CRAFT-alnico:  Izziv #157: Filc

Ko se z rokami dotaknem zemlje je topla in mehka.

In trava je tako lepo zeleno zelena.

Ko me po pošti razveseli še paket, ki ga nepričakovano pošlje blogerska prijateljica, pa itak vse postane še lepše. (hvala Hali :)
Že dolgo razmišljam o nakupu napravice za vezanje, bind it all ali cinch. Kaj uporabljate ve, moje tovarišice pri papirčkanju? Vsakega mnenja bom vesela.
Blokci in albumčki so mi namreč strašno všeč in jih vedno občudujem pri ostalih. Ko sva s Hali debatirali na to temo, me je naslednji dan osrečil paket z blokcema, ki sta čakala na okrasitev in takoj, ampak res takoj, sva z Najmlajšo naredili darilo za njeno prijateljico.
Najmlajša je prevzela moje papirčkaste pripomočke in zadnje čase jih uporablja večkrat kot jaz :)
Ta ljubka voščilnica je njeno delo.

Potem pa sva s skupnimi močmi okrasili še blokec.

Vikend je mimo, kot bi ga odpihnil, naj bo teden miren in prijazen.
Lp, Keltika

Čemaževi žepki, voščilnice

Letos se mi zdi, kot da pomlad zamuja. Pride kakšen dan, zadiši po njej za trenutek in že jo odnese veter in dež. Obstala sem nekje vmes, med papirnatimi robčki, kapljicami za ušesa, zamašenimi nosovi, nepripravljenimi njivami, šolsko snovjo za nazaj, iskanjem idej za kosila, gorami perila za zlikat, reševanjem mačjih zastrupitev...Na vrtu ni nobene zelenjeve več, raste pa tudi še nič. Rešuje me gozd in čemaž. Na stoen način.
Eno od kosil je vključevalo zelenjavno juho in čemaževe žepke.

Iz pirine moke naredimo rahlo testo za kruh (moka, sol. sladkor, olivno olje, kvas) Testa ni potrebno vzhajati, oblikujemo svaljek in režemo koščke, ki jih razvaljamo na tanko - v krogce, te nadevamo s čemaževim nadevom in stisnemo z vilicami. Pečemo na 190°C, 25 minut.
Za nadev nasekljamo šop čemaža in ga vmešamo v paradižnikovo omako (iz steklenice). Solimo. Ne sme biti tekoče, prevladovati mora čemaž. Siroljubci si v žepek in povrhu lahko dodajo najljubši sir.

Žepki so preprosta, poceni in okusna rešitev kosila.

Takšne rešitve so mi všeč. Ne zahtevajo preveč časa, rezultat pa je super.
Ko malce analiziram pretekle dni, vidim, kako vse gladko steče, kadar je prisotna ideja in kako se vsa energija kopiči v lepljivo gmoto brezvoljnosti, kadar ideje ni.

Ideja, zamisel. Za mi sel. Sel za  - mi, za nas. Sel. Ki prinaša ZA.

Že res, da brez volje ni nič, ampak mene najbolj poruši, kadar nimam zamisli. Takrat obstanem v nekem vmesnem prostoru, ničesar ni, kar bi mi dalo krila in sprostilo energijo, ki me vse bolj lepi v mirovanje.
In edino, kar zares deluje kot akumulator, je narava. Gozd, travnik, preproste cvetlice...

Vse najlepše na dosegu roke.
Samo ven je treba stopiti.
Pa pridejo ideje, zamisli in volja :)

Zgornja voščilnica je delo in zamisel Najmlajše. Za babi. Narisano in pobarvano z akvarelnimi barvicami.
Ta z boxerjem pa je moja. Želja naročnice je bila - moški, 70 let, rad ima svojega psička boxerja.

Motiv sem natisnila in pobarvala, balončke poštempljala s Tininimi popisanimi baloni iz kompleta Nestrašnih pošasti in malce zložila papirčke.
Sončen vikend želim :)
Lp, Keltika