četrtek, 20. februar 2014

Popoldan

med počitnicami, ko je vreme tako mokro in blatno, skoraj nimaš kam drugam kot v rastlinjak, toplice ali muzej. Trgovska središča pri nas odpadejo, saj mladičke komaj spravimo v trgovino :)

Rastlinjak pride na vrsto v soboto, ko bo dan za list in še posebej primeren za sajenje zgodnjega zelja.

Muzej pa...vedno zanimivo.
Odkrivanje in razmišljanje o naši pra preteklosti, nam je izziv in stalnica.  Premalo poznamo, premalo se zavedamo, bogatstva svojih besed, stvaritev in misli, ki so jih davni predniki kot neizbrisen pečat pustili v naših genih.
Mi smo se deževnega počitniškega popoldneva podali v Mestni muzej v Ljubljani. Da si ogledamo naše kolo, najstarejše kolo z osjo na svetu. Iz Ljubljanskega barja.
Pa uradna svetovna zgodovina še vedno govori, da so kolo izumili v Mezopotamiji :)

kolo, 5200 let

Pa ne gre zgolj za to, da si ga ogledamo. Iz teh starih predmetov zavejejo vprašanja in odgovori.


Začutiš, kako minljivo je vse, pa vendar večno. Ista čustva čutimo, z istimi skrbmi se ubadamo... Kaj bomo jedli, kako bomo prišli do tega, kako bomo naredili ono...Ravno tako smo žalostni in veseli, kot so bili 5 ali 10.000 let nazaj. Ali pa 45.000 - kot je star najstarejši obdelan lesen predmet, ki so ga našli pri nas, ost iz tisinega lesa.

Mestni muzej je za otroke pripravil pravo doživetje. Knjižica z nalogami -  mali družinski vodnik - popelje otroke in starše po razstavi Kolo/ Wheel 5200, na zabaven in zanimiv način. Dve uri je za obisk muzeja vsekakor premalo.


Bilo je res luštno. Poleg tega, da smo se spet vprašali, mar je bilo res tako, kot nam skušajo prikazati.



So naše predstave morda podcenjujoče, nerealne...


Tako kot isti trenutek, na istem kraju istočasno - doživljamo različno, tudi preteklost sprejemamo vsak drugače. Nekateri mimobežno, nekateri s čudenjem in spoštovanjem., vmes pa tisoče odtenkov.
Močnejše kot ima drevo korenine, težje pade.

Uganke, ki so videti nerazrešljive, so v resnici lahke, preproste in domače.

Kot KRHKI polžkasti PIŠKOTI, ki se prav tako priležejo v  deževno popoldne.



Najbolj preprosti,
  • iz 225 g zmehčanega masla, ki ga umešamo skupaj s
  • 110 g surovega trsnega sladkorja
  • vanilin sladkorjem in malce ekološke limonine lupinice.
  • Dodamo 325 g pirine moke, 
  • nato pa razdelimo testo na pol in v eno polovico vsujemo 50 g ali več kakava.
  • Pregnetemo vsako polovico posebej,
  • razvaljamo na peki papirju,
  • nato položimo eno na drugo, zvijemo v rulado in damo v hladilnik za eno uro.
  • Potem narežemo na tanke rezine, pečemo na 180°C , 20 do 25 minut (zelo odvisno od pečice)
  • Pazimo, da se ne dotikajo, ker precej narastejo. 


Pustimo na pekaču, da se malce ohladijo.
Prastara varianta maslenih piškotkov, po ideji neke luštne knjige o peki. Povsem isto, pa vendar drugače.

Ob partiji šaha in čaju. Utrjujemo svoje korenine.


Vse lepo,
Lp,Keltika

12 komentarjev:

  1. Kako poučno in kreativno ste preživeli dan ,) Hvala za recept ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Krasna ideja in čudovit dan! Jaz komaj čakam drug teden:)
    Še naprej vam želim prijetno čaranje počitniških utrinkov!

    OdgovoriIzbriši
  3. Cudovit dan ste preziveli v muzeju in tudi tile polzki zgledajo zelo slastno.

    OdgovoriIzbriši
  4. Res krasna ideja. Tile polžkasti piškotki pa izgledajo odlično.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ovi kolačići izgledaju primamljivo i mnogo dekorativno. Hvala za recept....Lepo ste iskoristili dan za muzej,to je stvarno dobra ideja za tmurne kišne dane..Pozdrav!:)

    OdgovoriIzbriši
  6. Krasno izkoriščen dan in piškotki njami
    lp Tamara

    OdgovoriIzbriši
  7. Podobno kot tvoj deževen počitniški dan, so nekoč izgledali naši počitniški dnevi. In ljubezen do obiskovanja muzejev, učenja o preteklosti, o drugačnem, o vsem zanimivem, ostane :-) Imejte se lepo še naprej :-))

    OdgovoriIzbriši
  8. wawwww hudo dobro zgledajo tile tvoji piškoti! treba probat, slikce pa kot vedno navdušujoče. lp

    OdgovoriIzbriši
  9. Prijetno,domače,resnično lepo.

    OdgovoriIzbriši
  10. Polžki izgledajo slastno, v kratkem poskusim.

    OdgovoriIzbriši
  11. čUDOVIT POPOLDAN. iN HVALA ZA RECEPT, UPAM, D AGA KMALU PREIZKUSIM :-)

    OdgovoriIzbriši
  12. Oooo, tale zadnja fotka....čudovita!!! Nekaj podobnega sem enkrat pekla,...še v otroških letih, bi bilo fino ponovno poskusit.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)