torek, 16. september 2014

Sonce

je letos skopo odmerilo svoj delež veselja. Nismo se hoteli kar tako, prehitro posloviti od poletja. Pa smo ga šli iskat.
In smo ujeli, zadnje poletne žarke. Tople in dišeče po morju.


Le zakaj so ljudje, ki živijo bližje morju bolj odprti in veseli?
Zakaj smo mi na morju bolj odprti in veseli?
Morda pa res zaradi vitamina D. Ker ne le, da ščiti pred številnimi avtoimunimi boleznimi, rakom in slabim počutjem, vitamin D je sinonim pozitivne energije, veselja in lažjega spoprijemanja s stresno vsakdanjostjo.


In, če sem šla na morje, težka od meglenih juter in sivih dežnih kapelj, sem se vračala s sončkom, ki smo ga vlekli za seboj.


Človek mora pustiti svojo žalost ven.
In si dovoliti vesele trenutke.


In, ko skoraj jesenski hlad, reže po najbolj občutljivih bilkah duše,
 vendarle zaznam, da ima vsak svojo svobodo. In naša svoboda posega daleč v svobodo drugih. Zato imamo razum. Da stopimo korak nazaj.
In malce od dlje je bolje vidno,
da je res, kakor je nekoč zapisal H.Hesse - kdor hoče biti rojen, mora uničiti nek svet.
Zato je fino, če ima svoboda dovolj prostora, da razširi krila.
Manj sten polomi, če jih ni.


Menda je letos prvič, kar pomnijo sečoveljske soline, da je sonce tako poredko obsijalo morje, da niso pridelali niti kristalčka naše blagodejne soli.


Menda je letošnje leto v marsičem posebno.

 

Menda nas čaka dolga jesen, polna izzivov in pregrad.


Menda ljudje vse manj odpiramo svoja okna na stežaj.
Da zapremo vstop vlagi.
In mrazu.
In se bojimo, kaj bo, če ne bo posijalo sonce.


 Ampak, če ne bo dovolj sonca, se bomo mogli samo toliko več smejati.
 Da pride svetloba do srca :)
Lp, Keltika

12 komentarjev:

  1. Kako prav imaš glede sonca. Ne pravijo zaman, da je vir energije. Čudovite fotografije si nam dala na ogled. čao

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala za sončne žarke v tvoji morski objavi in vse "svetle" besede, ki so nadvse prijetno sedle v srce in dušo :o)

    Vse dobro ...

    OdgovoriIzbriši
  3. Čudovita objava! Hvala, ker si še k meni prinesla malo sončka. Močno ga pogrešam.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tvoje slike i divne riječi tako nadahnjuju..znaj da mi je ovaj post posebno prijao,uživam,hvala ti!

    OdgovoriIzbriši
  5. Kakšen sonček! Keltika, hvala! Mislim, da je tudi sonce nenavdnih oblik, barv, dišav in predstav:). V vrtovih, sadovnjakih, na solinah... si ga težko pričaramo, a kot ljudje imamo to sposobnost čaranja, da ga vidimo tudi tam, kjer ga ni.
    Pa veliko sončka!

    OdgovoriIzbriši
  6. Čudovito. Uf,... na koncu me je kar zmrazilo po telesu,... pa tako sončno - optimistično si zapisala. Ganljivo, dotakljivo, kot znaš le ti.

    OdgovoriIzbriši
  7. Podpišem kar ime rože komentar. Lepo!

    OdgovoriIzbriši
  8. ojla še sem żiva komp pokvrjen:( no ja :)))) torbica in pogača super , lepo si zapisal smeh naj pride iz nas in od nas pri meni ga dobi vsak in to zastonj vsak dan :))))

    OdgovoriIzbriši
  9. Oooo Keltika kako čudovita objava in fotke!!! Toliko pozitivne energije je v tem članku;)))
    Nočko, Jana

    OdgovoriIzbriši
  10. Čudovita objava:) Tako optimistično, prav neverjetno polepša dan!:) V bistvu ravno to, kar se v teh trenutkih potrebovala prebrat. Hvala:)

    Lp, Sandra.

    OdgovoriIzbriši
  11. Čudovita objava, segla mi je do srca z zapisom, razmišljanjem, fotografijami. Hvala ti! LP:)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)