Še recikliram jeans in papirčkam

In spet je nastala torbica. Res rada šivam torbice, nastajajo sproti, čisto po navdihu in najbrž ne bi znala narediti dveh enakih.

Blago me kar samo vodi in ideje se porajajo ena za drugo, lepo po vrsti, da se vse zloži, tako, kot se mora.

Včasih mi rezultat sicer ni najbolj všeč, ampak, stvari se vedno zložijo tako, kot je prav.
Najlepše je, kadar se zložijo čisto na novo, zadišijo po ljubezni in ustvarjajo srečo.

Voščilnice za te trenutke so mi največji izziv in nikoli nisem zadovoljna z njimi. Za malo pupo, ki je osrečila družino prijateljev sem Tinine copatke izrezala iz filca in ročno obšila. Mučila sem se z embosiranjem in na koncu spet nisem preveč zadovoljna.

Se mi zdi, da z nobeno čestitko ne morem izraziti toliko nežnosti in veselja, kolikor bi ga rada pokazala ob rojstvu otrok.

Kasneje je lažje. Ko mulčki rastejo, že drug drugemu izdelujejo voščilnice, narišejo še risbico in znajo izraziti točno toliko veselja, kot ga želijo. Najmlajša je spet izdelala voščilnico za prijateljico. Tokrat je uporabila štampiljko Gorjuss. Znotraj pa se skriva  risbica. Prijateljica je bila pošte izredno vesela. Res se mi dopade, da smo blogerke med seboj obudile lepo navado pošiljanja voščilnic. Ker toliko veselja, kot ga lahko naredi mali kos papirja, ga ne more noben sms ali mail.

Bodite lepo :)
Lp, Keltika

Torbica in voščilnice

Te počitnice so minile super deževno in zdravstveno ne ravno fajn. Med vsem ostalim dogajanjem se je seveda tudi ustvarjalo. Mislim, da mi je torba, ki sem jo spet reciklirala iz starih kavbojk, eden mojih najljubših izdelkov.

Aplikacija mi je res vzela kar nekaj časa, pa tudi okrasni šiv, ki sem ga naredila na ročaju je mučil mašinco neznansko dolgo v noč :)

Ampak se je splačalo, ker je bila moji simpatični naročnici zelo všeč.
Nadaljevala pa sem tudi s čokoladnicami.

To je šele luštno! Na tak način podarjena čokoladica je pa res sprejeta še z večjim veseljem.

Današnja objava je kratka ker mi zoprno zobostanje ne daje kaj velikega veselja za sedenje pred računalnikom, zato se tudi opravičujem vsem mojim prijateljicam ker bolj malo komentiram zadnje dni :(
Ampak tole punčko, ki je bila, kot vse ostalo, narejena nekaj dni nazaj, pa še moram pokazat in prijavit na izziv v Craftalnico, kjer je tokratna tema res pisana na mojo dušo.

Punčke sem vedno rada risala. Vile in Pike Nogavičke in princeske. Pa mi nikoli niso bile všeč. No zdaj, ko sem odkrila štampiljke, zdaj se pa ne morem ustavit :)

 Voščilnica je sicer odšla k eni res simpatični damici, ki ji iz srca želim vse lepo.

 In jo kot rečeno, prijavljam v Craftalnico: Izziv #154: Punčke

Srečno in
Lp, Keltika

Orehovi štruklji in voščilnice

Moj blogec občasno sameva. Spoznavam čare in pasti 'fejsbuka' in je tako, kot se mi je zdelo. Zelo zanimivo in široko in zelo na hitro. Stvari kar bežijo in, če ne klikaš vsak dan, gre veliko mimo. Medtem ko zapisi na blogih ostanejo in čakajo na pravi trenutek, da jih v miru preberem in pogledam. Ta svet mi je bližje in je bolj moj.

Tako ali tako gre vse preveč hitro, še črke izginjajo iz besed, tako se mudi. Vse bi radi naenkrat. Cel kup prijateljevanj, nove ideje, nobel zdravi recepti, skandinavski videz stanovanja, sijoč izgled....
Včasih se kar ne znajdem s tem svojim vztrajanjem pri počasnem in preprostem življenju.

 
Naši štruklji so res nekako v trendu, brez jajc in mleka, ampak takšni so bili že dooolgo nazaj, le da smo orehe prelili z riževim mlekom, bolj preprost recept bi vzel kar vodo, pa bi bilo najbrž tudi dobro. 

Mi smo jih naredili iz kile, ampak to je res za veliiko družino, pa še popoldansko sladkanje.
Testo:

• 1kg pirine moke
• približno 4 dcl vode (testo mora bit mehko, elastično)
• 10 velikih žlic olja
• 1 čajna žlička soli 
• 1 čajna žlička sode bikarbone
  testo počiva pol - eno uro
  Lahko ga razvaljate malce debeleje kot mi, če vam je ljubše, nam tako razmerje odgovarja.

Nadev:

• 1/2 kg mletih orehov, prelijemo z 
• 2 dcl riževega mleka - zavretega
• 1 vanilin sladkor 
• 15 dag trsnega sladkorja 
• 1/2 žličke sode bikarbone 
• malce naribane bio limonine lupinice 
• pol žličke cimeta

Zavijemo v prtič, na koncih zavežemo in kuhamo v slanem kropu, pol ure.

Videti so čisto čokoladni, ampak to smo že dognali, da se vse, kar kuhamo z riževim mlekom obarva temneje.
Me pa takšni rjavi odtenki vlečejo ne samo pri hrani, ampak tudi pri ustvarjanju :)

 Če je še tako roza ali modro, vedno mi nekako potegne na rjavo.

Poleg tega sem našla super način, kako številne pisane papirje, ki jih ne znam uporabljati, naredim uporabne. Malo jih popackam s tempero ali prekrijem z gessom in disstresi, pa so mi bolj všeč in bolj primerni za podlago mojim punčkam in hiškam :))
Ta mala vila je za prijateljico, ki je praznovala rojstni dan.

Pikapolonica pa je odletela k Andreji, ki je praznovala v začetku februarja.

Pri tej voščilnici sem se lotila tehnike upiranja, ki sta jo Vladka in Tina izbrali za tokratni izziv. Z belim prahcem sem embosirala odtis zidu in ga pobarvala z distresi. Na zid sem pritrdila lušten tagec, ki je nov proizvod Mame Elephant, ga osenčila in nanj postavila Tinine napise in pikapolonico.

Prijavljam jo na izziv: Ko me inspirira#45 emboss resist tehnika

Da pa ne končam prehitro :D, naj pokažem še preprosto čokoladnico, ki jih že dolgo občudujem in jih je res luštno izdelovat, Sonja in Zvonka, pa sta mi prijazno pomagali z muštrčki :)

Bodite luštno :)
Lp,Keltika

Voščilnica z mešano tehniko

Današnja objava čisto na kratko, da več časa ostane za praznik :)
Čeprav nisem naklonjena tujim izrazom, mi je izraz mix media tako všeč in nekako domač, da ga pogosteje izrečem, kot, mešana tehnika. Kot tudi vse pogosteje ustvarjam na približno tak način.

To voščilnico sem naredila za eno fejst punco, ki jo poznamo pod imenom Hali.  Občudujem njene voščilnice, ki so včasih cela mala zgodba in njen nakit je čudovit.

Pri izdelavi sem uporabila trdo bombažno blago v videzu platna, akrilne barve, distrese, štampiljke, geso, moje ljube inktense barvice in nekaj tekočih perl.

Vse lepo želim.
Lp,Keltika

Jabolčni mufinčki in kokosovo mleko

Tile mufinčki so pa daleč najboljši mufinčki brez jajc in mleka. Ponavadi se pri nas vse suče bolj na čokoladno, ampak tole je pa tako dobro, da se ne more kosati s čokoladnimi. Res, če naši otroci tako rečejo, bo že držalo :)

Jabolčni mufinčki
Posebej zmešamo suhe in mokre sestavine.
MOKRE SESTAVINE:

•   350 g naribanih jabolk 
• 120 g sladkorja
• 1 dcl olja
• 1 vanilin sladkor
• 0,6 dcl vode (če bo res pregosto, jo lahko dodamo)
• 50 g kokosove pulpe - moke, ki je ostala potem, ko smo naredili kokosovo mleko) lahko pa dodate obično kokosovo moko ali pa mlete orehe
• 1 žlica limoninega soka
• mali ščepec soli

  SUHE SESTAVINE:

• 260 g pirine moke 
• 1/4 žličke sode bikarbone
• 3 žličke pecilnega iz vinskega kamna
• 1 žlička cimeta

Suhe sestavine stresemo k mokrim, premešamo, damo v ogreto pečico, za pol ure na 180°C

Okusno, preprosto, enostavne, ne predrage sestavine...ima vse, kar imam rada pri receptih :) 

In najboljše je, da porabim pulpo kokosa, ki nam ostane od kokosovega mleka. Mislim, da o tem, še nisem pisala na blogu. Recept za domače kokosovo mleko je prav tako preprost, mleko pa božansko.

Kokosovo mleko
Iz bio kokosovega čipsa ali moke.

• 10 dag kokosa, 
• čisto malce solnega cveta iz Sečovelj, 
• 2 datlja in liter vode zblendamo,
•  precedimo skozi novo in dobro oprano najlonko. 

Kar ostane gre v pecivo, mleko pa uporabimo, kot vsako drugo mleko. Morda vam pride prav podatek, da kokosovo pulpo oziroma goščo ali kakorkoli že, spravim v hladilnik v keramični posodici, obvezno odkrito, da se lepo posuši, ker v plastični posodi in pokrito, mi je kar hitro splesnilo. V keramičnem lončku, odkrito, pa je postalo suho, prhko in počakalo 14 dni.

Potem je dalo svojo okusno pikico na i jabolčnim mufinčkom :)

Srečno :)
Lp, Keltika

Iz prta - torba in nova zgodba

Te dni brskam po spominih. Misli so še preveč živahne, da bi jih lahko ujela in postavila na 'papir'.  Življenje gre naprej, pušča nam spomine na nasmeh, pogovor, drobne pozornosti in skupne trenutke. Odhajanja so boleča in nikoli čisto zares ne odidejo.

In iz vsakega slovesa se rodi nov začetek.
Včasih kar tako, sam od sebe, včasih ga ustvarimo z voljo in potrpljenjem.

Te dni se dogaja toliko žalosti in toliko lepih trenutkov.
Zanimive zgodbe, ki imajo sporočila veselja, dišeč čaj po pošti, nepričakovana radodarnost...

Ne dolgo nazaj sem dobila elektronsko pošto. Od nepoznane bralke mojega bloga. Ponudila mi je kup blaga, sukancev, šivank...in še mnogo stvari, ki so jih nekoč skrbno urejali njeni starši.

Z radovednostjo smo se napokali v avto in se odpeljali v neznano, ko pa smo se od prijaznih gostiteljev poslovili, je bilo, kot, da se poznamo že dolga leta :)

In zdaj spet veselo recikliram.
Najbolj so mi všeč prti.
Iz enega je nastala vesela in močna torba na mošnjiček.

Tile prti so nadvse uporabna zadeva, lepi, pisani in zelo močni.

V tole boršiko sem spravila kar precej stvari in to ne prav lahkih.

Res je, odhajanja so boleča, vendar so lahko lepa in plemenita. Lahko nas združijo in povežejo, naredijo močnejše in notranje bogatejše.
In te dni, ko je okrog mene toliko odhajanj, spet vidim, kako malomalo je treba, da v nekom prižgemo iskrico veselja.
In mi je jasno, bolj kot kdajkoli, dokler gori vsaj iskrica veselja, ima vsaka stvar smisel.
Lp, Keltika

Ena kratka zgodbica

Si predstavljate, da ste 24 ur v službi, oddelate vmes seveda tudi nočno dežurstvo, pridete zvečer domov in se po prvih objemčkih lotite pospravljanja. Seveda vidite, da vas čaka paketek, ampak si ga pustite za kasneje, ko poštimate, kar je poštimat treba. Zaloge dobre volje počasi izginjajo... In potem s sesalcem nekako uspete zatakniti svoj edini prstan, ki ga nosite poleg poročnega, da vas lepo oprasne, se ukrivi in prelomi.

No, takole se mi je zgodilo :) Kapnilo je čez rob in ojej...Potem sem pa vzela v roke paketek. Od Mojce je bil :) Pravo presenečenje zna tale Mojca pripravit, ne vem kje ona izvoha vse naše praznike :))
Skratka, v paketku se je skrivala čudovito narejena škatlica, krasen tagec in......

 ja ne morš verjet, nov prstaan! S pripadajočimi uhančki :) Vam povem, temu se reče, da se kakšna stvar zgodi točno ob pravem času na pravem mestu.

Hvala drage dečve, ki mi lepšate dneve, meni še vedno na zidku visijo novoletne voščilnice, zdaj pa prihajajo nove in z njimi darilca :)

V pozdrav vam pošiljam veselega škratka izpod rok Najmlajše,

In vam povem, presenečenja so zakon! Takšnale prijetna.
Je ni sladice, ki bi se kosala z njimi, pa če je še tako sladka :))

Moja zaljubljena prosena čežana

•   300g prosa skuhamo v1,5 litra slane vode
• 1,5 kg jabolk olupimo in narežemo na lističe
• v posodo damo maščobo po želji - jaz dam okusno kokosovo, da ima sladica rahel kokosov pridih nekje iz ozadja
• na maščobo stresemo narezana jabolka, pokrijemo in dušimo kake pol ure, da se zmehča in jih lahko razmešamo v čežano, dodamo vanilin sladkor in cimet, če pa imate kisla jabolka, boste nabrž morali sladkati
• proso speremo pod hladno vodo in zmešamo s čežano, mora biti sočno in precej jabolčno
• v kozarček damo eno plast borovnic, nato nadevamo toplo proseno čežano 
• po vrhu posujemo z borovnicami, gozdnimi jagodami (ali malinami, ali kar pač najdemo v skrinji oz. trgovini), nasekljanimi orehi in kokosovo moko

Pa naj še kdo reče, da nam gre hudo, dokler imamo drug drugega :)
Srečno,
lp,Keltika

Vse v eni objavi

od lahkega kosila, do zimskih lepot in nežne voščilnice. Kaj čem, dnevi minevajo hitro in nežno, kot ledeni kristali, ki jih je mraz v sodelovanju z našim U.jem, posul po travniku.
Malo bolni otroci, malo družinske radosti, malo lenoba..
In, ko se misli spet zberejo lepo na kupčku in se prerivajo in skačejo na dan, jih spustim, da vse naenkrat stečejo po tipkovnici...pa nastane takole (z)mešana objava :)

Vam je kaj mrzlo te dni? Mi smo ravno danes ugotavljali, da je mraz čudovit.
Lahko se pogreješ z dobro Cvetačno juho in poleg pomlaskaš pirine vaseršpohtelne (vodne žličnike)

Nobenega pravega dela ni s tem lahkim kosilom.
 Za 4 litrski lonec: potrebujemo velikooo cvetačo, 3 čebule,1 glavico česna, krompir, 3 korenčke

• v manjšem loncu, 1,5 litra vode, skuhamo cvetačno steblo in nekaj cvetov, 2 krompirja, čebulo in zmiksamo do gladkega.
• na olivnem olju po tem vrstnem redu dušimo narezan korenček, 
• 2 veliki narezani čebuli,
• nacvetkano cvetačo
• na male koščke narezana 2 krompirja
• nasekljane stroke česna 
• ko se lepo zduši, zalijemo s kremno juho, ki smo jo skuhali v manjšem loncu, dodamo še vodo, sol in kuhamo pol ure (ali več, če želimo mehko cvetačko)

Ker za prebavo takega kosila telo ne potrebuje veliko energije, po njem nismo utrujeni in jo lahko mahnemo na mraz. 
Vidimo malo, čarobno počitniško vasico, ki vsak dan dobi kakšno novo hiško izpod mojih rok, vidimo zmaja, ki je oživel v rokah Najmlajše.

Gremo mimo domovanja naših škratkov, ki so si vhod zastrli s sezonsko najbolj modnimi zavesami.

Pa mimo potoka, ki se  počasi obdaja v led,

in komaj čakamo, da se spustimo po bregu.

Ker ni snega,  je U. naredil ledeno progo. Pravi ji ledeno kraljestvo.

Po brežinci je napeljal tiste vrteče zalivalke za trato, da bi se voda lepo razlila po zemlji. Pa je prej zmrznila in ustvarila čudovite ledene skulpturice, vredne občudovanja.

Potem je našel drugo rešitev, z malima so napeljali debelo cev po travi...
in evo ti, naše proge :)

Mraz je res čudovit. 
Hiša te tako toplo pogreje, ko stopiš vanjo.
Ne more biti drugače, kot da pod sobno lučjo nastane nekaj nežnega, malce nostalgičnega.

Tokrat je voščilnica namenjena prijazni gospe za god. Ker sem uporabila pravokotnik s šivi in štampiljko sreče, Najlepšega para, jo prijavljam  v januarsko
galerijo Najlepšega para.
Upam, da vam je toplo
Lp, Keltika