Koruza, kostanj...

Saj sem vedela, da še ne bo konec poletja :) Ta vikend je bil kljub nasprotni vremenski napovedi poletno vroč. In poletno poln preprostih majhnih doživetij.
Razveselil nas je kostanj, ki je letos zgodaj posul gozd z ježicami.

Ni še prav sladek, ampak je prvi in zato takoo dober :)

Maladva se trudita z bodicami, Tamlajši jih prinese domov, počaka dan ali dva in potem odpira zelene pikajoče zakladke. Greh bi bil, če bi jih pojedli kar tako, mimogrede. Si zaslužijo svoj trenutek :)

V družbi ostalih jesenskih darov.

Poletno jesenski drobižki, so tako sladki

in tako hitro preidejo iz petka v nedeljo, iz sonca v dež, da jih komaj dohajam.

Ampak čas je bil ta vikend radodaren z nami. Obiski prijateljev, pogovori, resni in manj resni, delo in igra, so si tovariško podajali trenutke.

Letos so nam ptiči pustili nekaj koruze, suše ni bilo in voda ji je prizanesla.

zdravilni koruzni laski

Lahko smo pobrali dragocene koruzne laske, mogočno zdravilo za urološke težave. Laski, tako nežni in bleščeči, zrasli brez kakršnihkoli škropiv, so, na hitro posušeni, poparjeni z vročo vodo, v skodelici čaja na dan, resnično neprecenljivi.

Kot kurjenje ognja,

druženje s prijatelji

in sladka pečena koruza.

Nič ne de, da mi je življenje že večkrat pokazalo, kako hitro se smeh lahko spremeni v jok, vedno znova me preseneti in vedno znova čutim.
In, ko se je sončni vikend, pod večer končal z nekaj šivi na roki pogumnega fantiča, sem se spraševala zakaj.
Morda zato, da vidimo, kako pogumni so lahko otroci in, da imajo prijatelje, ki jim ni vseeno.

In, čeprav nam v tistem hipu ni mogoče doumeti, kaj je lahko dobrega v težkih trenutkih,  tenkočutno opazovanje minevanja vendarle prinese odgovore.
Če smo jih le voljni sprejeti.

Kot se iz starega, grdega, zarjavelega 'vešpiskra' ( lonca za kuhanje/pranje perila) in pločevinaste banjice, ki je davno nazaj umila težke ure marsikaterega otroka in odraslega - da priklicati novo življenje.

Lp,Keltika

Sonce

je letos skopo odmerilo svoj delež veselja. Nismo se hoteli kar tako, prehitro posloviti od poletja. Pa smo ga šli iskat.
In smo ujeli, zadnje poletne žarke. Tople in dišeče po morju.

Le zakaj so ljudje, ki živijo bližje morju bolj odprti in veseli?
Zakaj smo mi na morju bolj odprti in veseli?
Morda pa res zaradi vitamina D. Ker ne le, da ščiti pred številnimi avtoimunimi boleznimi, rakom in slabim počutjem, vitamin D je sinonim pozitivne energije, veselja in lažjega spoprijemanja s stresno vsakdanjostjo.

In, če sem šla na morje, težka od meglenih juter in sivih dežnih kapelj, sem se vračala s sončkom, ki smo ga vlekli za seboj.

Človek mora pustiti svojo žalost ven.
In si dovoliti vesele trenutke.

In, ko skoraj jesenski hlad, reže po najbolj občutljivih bilkah duše,
 vendarle zaznam, da ima vsak svojo svobodo. In naša svoboda posega daleč v svobodo drugih. Zato imamo razum. Da stopimo korak nazaj.
In malce od dlje je bolje vidno,
da je res, kakor je nekoč zapisal H.Hesse - kdor hoče biti rojen, mora uničiti nek svet.
Zato je fino, če ima svoboda dovolj prostora, da razširi krila.
Manj sten polomi, če jih ni.

Menda je letos prvič, kar pomnijo sečoveljske soline, da je sonce tako poredko obsijalo morje, da niso pridelali niti kristalčka naše blagodejne soli.

Menda je letošnje leto v marsičem posebno.

 

Menda nas čaka dolga jesen, polna izzivov in pregrad.

Menda ljudje vse manj odpiramo svoja okna na stežaj.
Da zapremo vstop vlagi.
In mrazu.
In se bojimo, kaj bo, če ne bo posijalo sonce.

 Ampak, če ne bo dovolj sonca, se bomo mogli samo toliko več smejati.
 Da pride svetloba do srca :)
Lp, Keltika

Koruzna jabolčna pogača

No, pa smo imeli nekaj dni poletja :) Jogurtove sladice se lahko počasi poslovijo, ob takole deževnih dneh se bolj prileže jesenska pogača.

Pravzaprav sem imela v načrtu Sandrine turške kocke, ker pa mi je zmanjkalo zdroba, je nastala
Koruzna jabolčna pogača.

Za okrogel tortni model 26 cm, potrebujemo

• 12 dag masla, ki ga penasto umešamo z
• 20 dag sladkorja. Nato dodamo
•  0,5 l jogurta
• 15  dag pirinega zdroba
• 25 dag koruznega zdroba
• malce naribane lupinice bio limone
• 1 vanilin
• 1 pecilni iz vinskega kamna in
• 3  kisla jabolka, naribana na lističe 

Stresemo v pekač in damo v ogreto pečico. Pečemo 30 minut, na 180°C.

Če prej skuhamo enolončnico iz stročjega fižola, je ta okusna, sončna pogača, imeniten zaključek kosila.

Mokro poletje je poskrbelo za odlična, kisla in lisasta jabolka, ravno prav za raznovrstne jabolčne sladice :)

Pogled po sadovnjaku in vrtu sicer ni ravno spodbuden.Breskve so popadale z dreves, ravno tako kaki, paradižnika ni, tudi kumare je nedavno napadla plesen.

Samo še tiste, ki so se povzpele visoko na jelšo, kljubujejo vremenu.
V slogi je moč, pravijo kumare in veselo zorijo naprej.

Pa naj bodo kumare in jelša,  
čebele,

 kosmatinčki,

 ali otroci -

-  najlepše lekcije o moči sloge dobim od njih.

In čeprav se sončnih žarkov ne da ujeti, niti v sončni barvi koruzne jabolčne pogače, niti v okusu vanilijevega sladoleda ne,

čeprav so prvi znanilci jeseni neizbežno tu

imam tihcen, majcen občutek, da poletja še ni čisto konec :)
Lp; Keltika

Mala kvačkana torba

L.Tolstoj je napisal zgodbo Trije puščavniki, internet pravi, da je bila že davnega l.1889 objavljena v časniku Slovenec, meni je prišla pred oči v kratki obliki, kot jo je povedal Jogananda v svoji Avtobiografiji jogija.

' Na nekem otoku so živeli trije stari puščavniki. Bili so tako preprosti, da je bila njihova edina molitev: Mi smo trije; Ti si Tri - usmili se nas!  Med to preprosto molitvijo so se dogajali veliki čudeži.
Govorice o treh puščavnikih in njihovi nedopustni molitvi so prišle na uho lokalnemu škofu, ki se je odločil, da jih bo obiskal in jim razložil, da so njihove prošnje premalo dostojanstvene in jih bo naučil običajnih molitev. Nato jih je škof zapustil. Čez nekaj časa je opazil, da ladji sledi bleščeča luč. Ko se je približala, je spoznal tri puščavnike, ki so se držali za roke in so v želji, da bi dohiteli ladjo, tekli po valovih. 'Pozabili smo molitev, ki ste nas jo naučili', so zavpili, ko so prišli do škofa, 'in pohiteli smo, da bi vas prosili, če bi jo ponovili.'
V globokem spoštovanju je škof zmajal z glavo. 'Dragi moji', je ponižno odgovoril, 'nadaljujte s svojimi starimi molitvami.'

Lahko sploh kaj dodam, ko pa je Tolstoj tako preprosto zapisal?

Moja tokratna 'molitev' je bila kvačkanje. Ni delovalo ravno v smeri čudeža, nič pretresljivo dobrega se ni zgodilo, ampak mogoče pa ni to namen.

Mogoče je čisto dovolj mir v srcu.

In to, da smo še.
Tu in tam obsijani s soncem.
Ravno ravno toliko, da dozoreva jesen.

Da se nam malo posušijo krila :))

In, da prehitimo polže pri jagodah.

Tako preprosto je to.
Lp,Keltika

Ajdova jogurtova torta

Brez jajc, brez glutena, malima dvema, zaradi ajdovega biskvita, tako tuja, da sta pojedla samo kremo. Odraslim odlična.

Da pozdravimo prvi šolski dan, spremembe.
Toliko sprememb.
Uh, kako težko je, sprejemati minevanje. Kljub temu, da je terorija preprosta in se zavedam, da ima vsak svojo pot, da smo sobivajoča bitja, prepletena v čustvih, času in prostoru, a vendar samostojna, svobodna in minljiva, kljub temu, da sprejemam, pridejo trenutki, ko se dogaja preveč.
Preveč minevanja.

Poletja, življenj, sonca.

Naš mali muc je bil kot naš četri otrok. Toliko spominov. Danes mineva en teden kar čakamo, da pride domov.  Pa ga ni.

Čustva so samo ena. Žalost pride v valovih. In te zalije, ne glede na to, kaj jo je povzročilo.
Ne glede na to, kaj mislijo in doživljajo drugi. Žalost je unikatna, čisto osebna in vsem ostalim nerazumljena.

Naša psička se poslavlja vse bolj očitno. Dan za dnem je težje njej in nam. Bolezen in starost, kot bi hoteli pospešiti slovo, kot bi se mudilo, nekam, kamor je morda prispel mali muc.

Tako, kot se prehitro poslavlja prekratko poletje.

In se skoraj odrasli najstniki odločajo za svojo pot, neuhojeno, novo. Stran od utrjenih poti, ki smo jih varno pripravili starši.

Kot se poslavlja utrujen, stoletni kozolec na nekdaj živahni, otrok polni kmetiji, ki s svojo zgodbo preživlja zadnje dni, čakajoč, da ga podrejo.

Te dni smo imeli lepo priložnost, za trenutek stopiti nazaj. Na kmetiji, ki je preživela in nahranila številne družine in generacije. Kjer je preteklost ostala tako, kot so jo zapustili njeni sopotniki.

Kjer je kovaški 'feltšmit' še poln od ognja osmojenih kamnov, ki se spominjajo vročega železa spreminjajočega se v podkev.

Vsak delček domačije ima zgodbo.
Kako težko je minevanje.
Vsaka stvar pripoveduje in spominja.
Nekatere bodo živele naprej in ustvarjale nove zgodbe pri nas.
Hvala.

Naključij ni, ker je vse na ključ, ker v težkih trenutkih  nepričakovani ljudje ponudijo svoj čas, svoje srce in pozornost, ne da bi sploh slutili, da so stopili ravno pravi čas na ravno pravo mesto.
In lažje sprejmem, da minevanje prinaša nove začetke in sveže moči. Ker zbližuje in gradi, pa četudi na prvi pogled deluje ravno obratno.

In ko se izkopljem iz valovanja, prinesejo dnevi sprejemanje in še več moči in ustvarjalnih idej.

Tako kot tole ajdovo jogurtovo tortico. Malce drugačno, sprva nenavadno, a ko sprejmeš okus ajde, tako polno in bogato z okusom. Krema je klasična jogurtova, s pomembno razliko, da uporabljam agar agar, namesto želatine.

Količine so za majhen model srčka, če imate 26cm model jih lahko povečate ali pa pustite manj biskvita.

Biskvit:

• 15 dag ajdove moke
• 5 dag drobno naribanega korenčka (ali kaše, ki ostane od sočenja)
• 10 dag pecilnega iz vinskega kamna
• naribana lupinica bio limone
• 1 vanilin
• 10 dag sladkorja
• 2 dcl jogurta

Dobro zmešamo z mešalnikom in vlijemo v pomaščen pekač, ki smo ga rahlo potresli z ajdovo moko. Damo v ogreto pečico - 180°C, za 1/2 ure.
Biskvit ohladimo, nato ga damo nazaj v pomit model, ki smo mu obod, po potrebi, povišali s kartonom in peki papirjem, da bomo kasneje lahko vlili nanj jogurtovo kremo.

• Na pripravljen biskvit naložimo  maline, pretlačene z žličko sladkorja in vode. Zdaj naredimo le še kremo.

Krema:

• Ker je želatina iz najbolj zdravju spornih, živalskih ostankov, pri sladicah dosledno uporabljam agar agar. Neškodljiv del alg, ki ga uporabljajo v laboratorijih za najbolj fine raziskave, se tudi v kuhinji odlično obnese.
• Za tole tortico najprej zmešamo skupaj
• 3,5 dcl navadnega jogurta
• 10 dag sladkorja
• sok 1/2 limone in
• 1 vanilin
• Nato vzamemo  2,5 dcl sladke, nehomogenizirane smetane ( po mojih raziskovanjih napisov, je to le od najboljšega soseda, v rumenih tetrapakih)
•  2 dcl je nepopolnoma stepemo
• v 0,5 dcl pa stresemo
• 8 g agar agar - ja in to malce segrejemo, da se zgosti
• zgoščen agar dodamo k na pol stepeni smetani in stepemo do čvrstosti.
• Takšno smetano rahlo vmešamo k jogurtovi masi in prelijemo po ohlajemnem biskvitu.
• damo v hladilnik za dve uri, da se strdi.

Preliv prelijemo po torti, ko je dobro ohlajena.

• 3 dcl pretlačenih malin
• žličko sladkorja
• 1,5 dcl vode
• Maline precedimo, da dobimo čist sok, ki mu dodamo
• 2g agar agar -ja.
• Rahlo segrejemo, med mešanjem ohladimo in prelijemo po vrhu torte.

Nič posebnega pravzaprav, klasika.
Tako kot je z žalostjo. Splošno gledano, nič posebnega. Pa vendar tako drugačna in polna. Ker je čisto vsaka nekaj posebnega.

 Kot ajdov biskvit. Ko ga sprejmeš, se ti zdi celota presenetljivo božanska :))
Lp,Keltika