Prazniki

se približujejo. Počutje se počasi, počasi spreminja iz jesenskega v zimsko. Novi načrti, nove težave, ki se spreminjajo v priložnosti, odločitve in videnja.
Počasi bomo okrasili domove. Nikamor se ne mudi. Narava še ne daje občutka, da se bliža zimski solsticij, ki bo po 21.decembru prinesel zimo, čas počitka in čas mladega boga - božiča, po prastarem verovanju.
In zmago sonca nad temo. V tradicionalnih rdeče-zelenih barvah. Kot simbolu moči, energije in novega začetka.

Tudi Suzyin izziv je vabil k izdelovanju voščilnice v tej kombinaciji.

Spet priložnost za igranje s papirjem :)

Čas resnično postaja prijaznejši v teh dneh. Vse polno ga je okrog nas. Če izklopimo televizor, računalnik in trgovine, ga je dovolj za vse ostalo.
 Za zabave z otroki, tortice in majhne mufini pice,

za drobne trenutke, ki so samo naši,

za prijateljstvo,

za nežnost,

za klepet,

za sklepanje pomembnih dogovorov,

za igro,

 in veselo razposajenost,

za spoštovanje, mir in čarobnost tega, kar nam je dano.

Miren začetek zime, nam vsem.
Lp, Keltika

Torba iz reciklaže in vintage voščilnica

Kot da bi si vsi želeli nekam nazaj, kdo ve kam. Nekam, kjer smo nekoč že bili, pa se ne spomnemo ne kje, ne kdaj. Kot bi nam bila naša sedanjost preveč tuja. Starinsko je lepo, domače, toplo. Povsod kamor pogledam je polno sedanjosti, predelane v preteklost.

Saj ni čudnega. Ob suženjstvu v katerega se vpenjamo zaradi namišljenega udobja kapitala, je edino, kar še trdno stoji in daje občutek varnosti - daljna preteklost.

Gradovi, zasnežene vasice,  vonj po sveže pečenem kruhu...

Suzy in Iris sta v izzivu postavili temo piškotek medenjak in vintage. Ker jih ne uspem dohajati je piškotek ostal nekje zadaj, za vintage pa tudi nisem prepričana, če je to to.

Nekaj štempljanja, obžgani robovi in spackane snežinke :))
Ampak srečno je pa mišljeno iz srca :)

Saj tam je pravzaprav spravljeno čisto vse. V srcu. Tudi preteklost. Ni zunaj nas, v starih omarah in zarjavelih žlicah. Vsak dan jo ustvarjamo in nosimo s seboj.
V kompletu s sedanjostjo. Kakšen dan mi ne uspe sprejeti celega kompleta. Izbrala bi samo sedanjost, včasih samo preteklost...
Včasih mi je vse jasno, ampak se mi ne da. In dovolim, da mine dan...

Vesela, da hodim, vidim in slišim.
Da znam šivati in iz preteklosti vzeti najboljše.

Ne morem si pomagati. Ob kupu novega blaga, posežem po starih hlačah, ko me prime šivat...

Rada imam preteklost, stare ljudi in stare stvari. Odpirajo druge perspektive.



Trenutek je lep točno tak, kot je.
In vse kar je minilo, je del njega.
In ni res, da je bilo včasih bolje. Samo, bilo je. Tako kot ta trenutek.
Le da si si ljudje vzeli več časa za Biti, kot za Imeti.

Srečno .)
Lp, Keltika

Voščilnice, voščilnice... mimogrede...

Suzy in Iris sta super zastavili svoj izziv z voščilnicami.. Všeč mi je, teme me pritegnejo, nekako sedejo v moj dan. In mimogrede , medtem ko grem mimo grede :)) pa še mimo česa, jih uspem narediti. Ne pa poslikati in vsak dan objaviti.

Eden od izzivov je bil  - modro.

Na tejle je božična zvezda, zato jo hkrati prijavljam tudi na izziv 'Ko me inspirira', k Vladki in Tini.
Pa še k Tini jo postavljam , v galerijo meseca decembra.
 Uporabila sem Tinino šablonco pikice in njen napis.

Novo leto se približuje čisto mimogrede. Brez velikih napovedi, brez pričakovanj. Samo krog se bo obrnil, noči se bodo krajšale in morda bo zapadel sneg.
Mimogrede koga obdarujemo in morda kdo obdaruje nas.

Naslednji izziv pri Suzy je bil - darilo.

S temi darili je včasih težko. Tisto, kar je najpomembnejše, običajno imamo, največje želje se ponavadi ne morejo izpolniti in tisto, kar nas najbolj teži je v bistvu darilo usode, da postanemo boljši in močnejši...

Življenje pa šiba dalje in polni naše nogavičke z bolj ali manj posrečenimi darili :)

Suzy je na voščilnicah želela videti tudi  - nogavičke.

Jaz pa sem mimogrede nabrala solato v rastlinjaku, porinila nazaj v zemljo pol njive česna, ki so ga ptiči pocukali ven, misleč, da so črvički.

 videla mlado

in staro,

se ustavila ob cesti, kjer vrček gostoljubno čaka žejnega popotnika...

In obsijalo me je sonce!

Naj nas obsije tudi jutri :)
Lp,Keltika

Česnova juha

Ena izmed najboljših juhic. Preprosta in v sto variacijah. Naša je brez vsakih mlečnih beljakovin in brez moke. Čisto natur. Všeč otrokom in odraslim.

Veliko ljudi, ki so prvič jedli česnovo juho v gostilni, je doma razočaranih nad okusom. Malce zato, ker v gostilnah dodajajo dodatke za okus in jušno osnovo, doma pa se temu običajno želimo izogniti.

Skrivnost dobre česnove juhe pa je predvsem v količini in okusu česna. Večina receptov je precej varčnih s česnom.
V našo, vegansko varianto kremne juhe, pa damo te zdrave začimbe precej.

Nekaj smo ga pridelali, nekaj kupili, ogromno posadili. Tamlajši je pobral tudi nekaj česnovih semen in jih posadil. Iz njih bodo zrasle drobne enojne čebulice, ki jih poberemo in naslednje leto spet posadimo, da dobimo stroke.

Juha, ki v bistvu ni ravno poceni, največ časa vzame s samo pripravo, lupljenjem česna.

Ko česen olupim, ga običajno splaknem pod hladno vodo, da sperem ostanke olupkov in umazanije.
Za štiri osebe

• na malce vročega olivnega olja stresem 30 dag olupljenega Ptujskega česna. Pomešam zgolj toliko, da postekleni in zadiši,
• dodam na kocke zrezan krompir - 8 srednjih do večjih in še malce podušim.
• Zalijem s 3 litri vode in kuham pol ure.
• Zmešam z mešalnikom v gosto, kremno juho, dodam šetraj, peteršilj in sol. Pustim še kakšne tri minute na ognju. Pred serviranjem zelišča poberem iz juhe.

Postrežem z domačimi, pirinimi krušnimi kockami, ki jih prepražim v dveh variantah, na olivnem olju in na maslu. Naša najmlajša, ki ima maslo zelo rada,  pravi, naj drugič tudi njej prepražim na olivnem olju, ker so boljše :)
Posujemo z drobnjakom in to je to.

Česen je kot začimba predvsem zelo zdrav in varen. Pazljivo naj ga uživajo le ljudje z nizkim krvnim tlakom, ker ga še dodatno znižuje in tisti, ki se odpravljajo na operacijo, saj v večjih količinah vliva na počasnejše strjevanje krvi.

Pri česnu je zelo pomembo, kako ga predela naša črevesna flora. Alicin, snov, ki je najbolj zdravilna v česnu, namreč postane pravi naravni antibiotik šele, ko doživi mlečno-kislinsko obravnavo v črevesju. Če se vrtimo v začaranem krogu uživanja antibiotikov in je naša črevesna flora poškodovana,  bo njegovo delovanje v telesu oteženo. Zaradi spodbujanja delovanja želodca, črevesja in žolča pa nas lahko celo boli 'trebuh', kar zna trajati toliko časa, dokler se ne vzamemo v roke in poskrbimo, da se stanje v naših prebavilih izboljša.

Zaradi vsega tega in njegovih energetskih lastnosti je česnova juhica v teh vlažnih dneh, pravi balzam, za telo in duha, pa tudi dišimo ne preveč po česnu, da bi se je zaradi tega odrekli :))
Lp,Keltika

Iz naše knjižnice:
 Lončar, Topolovec, Kočevar, Baćac; Špečec rešitve

Voščilnica 4.

Rokavičke. Na vseh voščilnicah, ki sodelujejo v Suzyinem izzivu so rokavičke. Pa še na številnih drugih. Sem si že rekla, ne morem se it več tega izziva vsak dan, preveč je. Ampak rokavičke!

Tako majhne in tako močno prikličejo številne spomine.
Na čisto prve rokavičke, ki so me naredile mamo.

Na očeta in njegovo malo belo podlasico.

Na trenutke, ki so nam podarjeni.

In, ki minejo čisto prehitro, včasih še preden jih lahko dobro ujamemo.

Lp,Keltika

Voščilnice, venček in dež

December je prišel v slogu letošnjega leta. Deževno. Kot vse ostalo. Včasih mi hoče zmanjkati optimizma, včasih se mi zdi, da nas narava budi in prebuja, mi pa postajamo vse bolj okoreli in zaspani. Skoraj se nam ne da ven, če je hladno.
In če je megla.
In dežuje.
Skoraj se nam ne da boriti in vztrajati za svoje previce.
Ker je hladno.
In je itak brez veze.

Ampak ni.
V sebi skrivamo zmagovalce. Z vsako steno, ki jo prebelimo, omaro, ki jo sestavimo, kosilom, ki ga skuhamo, gumo, ki jo zamenjamo, voščilnico, ki jo ustvarimo...zmagujemo.

December je lep. Kot vsi ostali meseci in dnevi. In v nas prebuja še več ustvarjalnosti in zmagovalnosti. Ker delamo za druge, ker želimo razveseliti. Zato nastaja toliko izdelkov in so vsi čisto posebni.

Mi smo trenutno v obdobju voščilnic. Suzy in Iris sta v izzivu želeli videti bleščeče. In tokrat se je izdelave lotil Tamlajši.

Naredil je voščilnico, polno bleščic in snega, ki se veselo svetlika, ko jo potreseš.
Ker v Craftalnici v tokratnem izzivu lahko tekmujejo otroci, ga prijavljam tja.

Najmlajša prisega na risanje. Rada ima štampiljke in šablonce, ampak pravi, da so ji najbolj všeč voščilnice, ki jih nariše. Tudi njeno voščilnico, ki jo je naredila za prijateljico, prijavljam v Craftalnico.

Polni bleščic smo vstopili v december :) Okrog nas pa še toliko cveti. Na oknih in travniku.

Najbrž zato, je naš letošnji venček poln rožic.

Pa morda zato, da se spomnemo, da nam bo toliko postlano z rožicami, kot bomo naredili za to.

Bleščeč, z rožicami posut december želim :)

Lp,Keltika

Voščilnica 2.

Koliko veselja je v teh papirčkih! Si ne bi mislila. Tale izziv, ki se ga gredo Suzy, Iris in Mojca res kreše moje možgančke. Idej polno, samo dekleta malce preveč na gosto postavljajo nove teme, meni pa bolj ustreza počasnejši ritem :)

Včerajšnjo temo so poimenovale snežinke.

Meni zima še ne diši preveč, pa sem kar šopek naredila :)

Današnji izziv je zahteval, da se na voščilnici pojavi živalca.

Ravnokar ustvarjena, slikana zvečer, medtem, ko sem šla po drva :)

 Bodite zdravi in pazite nase :)

Lp,Keltika

Voščilnica

Gledam  in občudujem dekleta, ki ustvarjajo iz papirja. V Sloveniji je toliko ustvarjalnih ljudi, da se sprašujem, kako da smo tam, kjer smo, da se zapira in podira vse, kar je dobrega. Morda preveč tičimo v svojih ustvarjalnih kotičkih, morda premalokrat stopimo skupaj.
Morda gledamo na svet skozi svoja zagrnjena okna in nimamo poguma, da bi stopili ven.

Čisto preveč prestrašeni. Življenje res ni fer, ampak rešetke, ki si jih postavimo, ponavadi zadržijo le nas same.

Da ne ostanem za svojimi rešetkami, sem se lotila čisto novega izziva. Papirja.  Novoletne voščilnice so pri nas, odkar imamo otroke, njihovo delo. Jaz sem bolj usmerjevalec, da bi sama sedla za mizo in papirčkala, do tega ne pridem.
Pa nas je Tina iz Najlepšega para s svojimi prikupnimi video učnimi uricami čisto očarala. In Suzy in Iris se igrata izziv z voščilnicami...
Tokrat je Suzy dala izziv - belo na belo.

Belo barvo imam rada. In se nisem mogla upreti, da se jima ne bi pridružila. Vsaj občasno.

Bo letos poleg otroških še kakšna moja voščilnica šla od hiše :)

Novi izzivi so fajn. Prisilijo te, da pogledaš čez okno, če že ne upaš ven :)

Ampak zunaj so barve!

Srečno :)
Lp,Keltika