sreda, 16. oktober 2013

Pozdravljen, navadni gož

Običajno se večkrat srečamo, vendar so se letos držali precej zase in je bilo naših srečanj bolj malo. Smo pa zato toliko bolj veseli, kadar se vidimo. Prijazni in čudovito lepi, so varuhi naših pridelkov, omogočajo blagostanje in zdravje.

Gož je namreč lovec na voluharje in miši, in zato zelo dobrodošel. Če ste brali slovensko ljudsko pravljico Kača s kronico, veste, da so bili pri hiši, kjer so otroci zaupljivo in ljubeče sprejeli belo kačo, nagrajeni z obiljem.

Naši goži so prijazni in miroljubni, ne bojijo se nas, najmlajša je enega tudi pobožala, kar je sicer brez potrebe in nepriporočljivo, ker gož v strahu lahko ugrizne. Ugriz ni strupen, je pa malce neprijeten. Najbolj prav je, da živimo drug poleg drugega, brez teženj po podrejanju, brez vmešavanja in vznemirjanja. Velja na splošno, ne le za goža :)


Navadni gož, je videti malce strašljiv zato, ker je tako velik. Zrase lahko tudi čez dva metra, živi kakšnih 25 let, zdajle v jesenskem času, pa se iz junija izvaljenih jajc, izležejo mladički. V Sloveniji je gož zavarovana žival. Po uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah spada med ranljive vrste, kar na kratko pomeni, da takšno sodelovanje z naravo, kot ga znamo danes, lahko ogrozi goža do te mere, da njegov obstanek ne bo več verjeten.

Večina ljudi se goža boji. Naša soseda je potrebovala kar nekaj mesecev, da je šla na sprehod po isti poti, kjer se je enkrat srečala z dolgim breznogim sprehajalcem.

A če pogledate ta mali začudeni obrazek našega goža - le česa nas je lahko strah?
Kljub temu, da mu ni bilo nič jasno in je z začudenjem zrl v fotoaparat, je pristal na fotografiranje in poziral, dokler se nisem naveličala škljocati :)


Potem je odšel svojo pot.
Mi pa tudi. Urejat rastlinjak, posadit česen, občudovat kaki..


..v gozd nabirat in potem uživat ob pečenem kostanju...


Tamlajši je v gozd odšel z vrečko po njegovi zamisli, ki si jo je zaželel za nabiranje kostanja, saj ga košara pri tekanju, plezanju in vsem, kar sodi k nabiralništvu, ovira. Varuh zemlje:)


Vsak po svoji poti, sledeč svojim malim željam. Mirno in brez uničevanja. In, ko se potem takole srečaš z osamljenim kačjim pohodnikom, lahko vidiš njegove tople oči in lepo bleščečo oblekco. In četudi se prvi hip prestrašiš, potem zajameš sapo in si dovoliš spoznati, da je strah nepotreben.


Vidiš, da so rožice, ki sobivajo skupaj veliko lepše, kot če bi eno samo postavil v vazo. Da druga drugo bogatijo s svojo raznolikostjo.


Zato sem vesela, da smo spet srečali goža. Ker je drugačen, skrivnosten in vendar sobiva z nami. Ker nas bogati. Ker se bi brez njega svet spet malce nagnil iz ravnovesja.
Zato, pozdravljen, navadni gož :)
Lp,Keltika

21 komentarjev:

  1. Lepo si napisala in poslikala:)
    ....ampak jaz bi kričala kot hudič nevem kdo bi se koga bolj ustrašil:(
    rožice so pa kot ti :)cvetijo:....sama super energija:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Zelo lep homage gožu si napisala. Všeč mi je tvoje razmišljanje :-)

    OdgovoriIzbriši
  3. Uf, tudi jaz bi malo zmrznila, če bi ga videla. Ker ga ne poznam, se pa tolažim, da je vrjetno precej bolj pogost kot gad. S slepcem je drugače, njega takoj spoznam in mi je čisto simpatičen - pa še kača ni ;) Če bom goža imela srečo kje srečati, se bom spomnila na tvoj zapis in na najgove tople očke, globoko vdihnila, izdihnila in ne zbežala ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Tudi jaz imam tan respect pred kačami, da... saj so lepe, ampak... se jih bojim. Še posebij, če jih srečam kje... tko... ker presenetijo.
    So pe prelepe slike :)


    OdgovoriIzbriši
  5. Bi morala iti enkrat s tabo v gozd, sama bi se verjetno prestrašila. Si pa lepo napisala in še nekaj novega sem se naučila. In ob prebiranju tvojega zapisa, res ne zgleda nič strašen.

    OdgovoriIzbriši
  6. Kač se že od malega bojim, a me ne motijo, da skupaj sobivamo-so zelo koristne-gož pa domuje tudi v našem okolju in ga srečujem-opazovati živalice je pomirjujoče.
    Krasen post
    poklon naravi
    lp Tamara

    OdgovoriIzbriši
  7. Tale tvoj zapis, bi moral biti mantra, da si jo večkrat ponavljam, ker tudi mene kar spreleti srh, ko zagledam kačico. Pa naj bo bo slepec, ki ni kača, ji je pa zelo podoben ali pa kaj drugega. V domačem grmovju domuje smokulja, vsako leto ima mladičke in....., no privadila sem se le toliko, da imam v mislih vedno ko kaj delam zunaj, da jo lahko "nabašem". Ko bi me ti slišala lansko leto ob najinem tik na tik srečanju; vsi sosedje so v hipu pritekli pogledat, kaj se dogaja. Ne vem kdo je bil bolj trd od strahu, jaz ali smokulja.....:):)

    OdgovoriIzbriši
  8. O,kako lepe jeesenske slikce :).
    Super.
    Goža nimamo,se pa najde kakšna belouška in pa najverjetneje smokulja???
    Okrog rastlinjaka je ponavadi slepec.
    Me ne motijo,čeravno kot kakšno eksotiko za domačo žival ne bi imela nikoli kače-te sodijo v naravo,vsaka na svoj kontinent.
    Sem pa fouš za kostanj in kaki.Tako eno in drugo pri nas ne raste in ga uvažamo z nedeljskimi izleti.

    lp

    OdgovoriIzbriši
  9. Super slikice, všeč sta mi tvoj odnos in spoštovanje do narave in živali, ki bivajo v njej. Imaš neverjeten domek in všeč mi je super praktična vrečka za nabiranje kostanja :)
    Lp
    Manca

    OdgovoriIzbriši
  10. Moja velika želja da pročitam svaki tvoj post i pregledam sve tvoje prelepe fotografije ( po više puta) je bila jača od mog nenormalnog straha od zmija :) Mada, posle svega što sam saznala....pa i nije tako strašna :)))
    Hvala ti na ovim divnim postovima u kojima upoznajem Sloveniju iznutra. Prelepa je ♥

    OdgovoriIzbriši
  11. Pri tebi vem, da boš z vsako novo objavo presenetila. Lep zapis in prekrasne fotke.
    Sploh ne morem verjet, da imate toliko najrazličnejših stvari okoli sebe.
    Goža pa sem samo enkrat srečal, ko sva bila z očetom v okoliških hribih. Ta na tvoji fotki pa res izgleda kot kačica s kronico in še lepo je poziral.

    OdgovoriIzbriši
  12. :-) zame je kača KAČA. Ne vem zakaj, a nekako mi niso pri srcu.Drugače pa krasen zapis in naš Matevž bi ga tudi pobožal, če bi ga kje srečal :-) Uživajte v vašem raju!

    OdgovoriIzbriši
  13. Z zanimanjem berem vse tvoje zapise in si želim še več takšnih ljudi, ki bivajo v sožitju z naravo, z ljudmi ... Krasne fotografije in lepe misli.

    OdgovoriIzbriši
  14. Divne slike,baš mi najviše za oko zapali kesteni ,tako ih volim..lijepa jesen kod tebe,baš čarobni prizori.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Čudovito! Ko bom naslednjič srečala "samo goža" se bom spomnila na tvoj zapis. Tale "brez teženj po podrejanju, brez vmešavanja in vznemirjanja." pa sem si c/pejstala... Hvala.

      Izbriši
  15. Možda je dobrodošao i koristan, ali ja bih se sledila da ga vidim ;-) Lijepe fotke i mmmmm, kesteni

    OdgovoriIzbriši
  16. Res zanimava in poučna objava, fotke pa itak...čudovite.

    OdgovoriIzbriši
  17. Pri tebi se res najde vedno kaj toplega, zanimivega, tako naravnega, da človeka zagrabi, da bi jo popihal iz mesta...
    Še ena navardan kača :) se spremeni v zgodbo s srcem.
    Sončno in sladko jesen!

    OdgovoriIzbriši
  18. Pravi pozer je tale "vaš" gož. Jaz bi se verjetno prestrašila, sploh ker verjetno ne bi prepoznala, za katero vrsto gre. Vsakič znova presenetiš z raznolikostjo živalskega in rastlinskega sveta, ki ga najdeš v svoji okolici. Zanimivo in poučno

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)