Jabolčni mufinčki in kokosovo mleko

Tile mufinčki so pa daleč najboljši mufinčki brez jajc in mleka. Ponavadi se pri nas vse suče bolj na čokoladno, ampak tole je pa tako dobro, da se ne more kosati s čokoladnimi. Res, če naši otroci tako rečejo, bo že držalo :)

Jabolčni mufinčki
Posebej zmešamo suhe in mokre sestavine.
MOKRE SESTAVINE:

•   350 g naribanih jabolk 
• 120 g sladkorja
• 1 dcl olja
• 1 vanilin sladkor
• 0,6 dcl vode (če bo res pregosto, jo lahko dodamo)
• 50 g kokosove pulpe - moke, ki je ostala potem, ko smo naredili kokosovo mleko) lahko pa dodate obično kokosovo moko ali pa mlete orehe
• 1 žlica limoninega soka
• mali ščepec soli

  SUHE SESTAVINE:

• 260 g pirine moke 
• 1/4 žličke sode bikarbone
• 3 žličke pecilnega iz vinskega kamna
• 1 žlička cimeta

Suhe sestavine stresemo k mokrim, premešamo, damo v ogreto pečico, za pol ure na 180°C

Okusno, preprosto, enostavne, ne predrage sestavine...ima vse, kar imam rada pri receptih :) 

In najboljše je, da porabim pulpo kokosa, ki nam ostane od kokosovega mleka. Mislim, da o tem, še nisem pisala na blogu. Recept za domače kokosovo mleko je prav tako preprost, mleko pa božansko.

Kokosovo mleko
Iz bio kokosovega čipsa ali moke.

• 10 dag kokosa, 
• čisto malce solnega cveta iz Sečovelj, 
• 2 datlja in liter vode zblendamo,
•  precedimo skozi novo in dobro oprano najlonko. 

Kar ostane gre v pecivo, mleko pa uporabimo, kot vsako drugo mleko. Morda vam pride prav podatek, da kokosovo pulpo oziroma goščo ali kakorkoli že, spravim v hladilnik v keramični posodici, obvezno odkrito, da se lepo posuši, ker v plastični posodi in pokrito, mi je kar hitro splesnilo. V keramičnem lončku, odkrito, pa je postalo suho, prhko in počakalo 14 dni.

Potem je dalo svojo okusno pikico na i jabolčnim mufinčkom :)

Srečno :)
Lp, Keltika

Iz prta - torba in nova zgodba

Te dni brskam po spominih. Misli so še preveč živahne, da bi jih lahko ujela in postavila na 'papir'.  Življenje gre naprej, pušča nam spomine na nasmeh, pogovor, drobne pozornosti in skupne trenutke. Odhajanja so boleča in nikoli čisto zares ne odidejo.

In iz vsakega slovesa se rodi nov začetek.
Včasih kar tako, sam od sebe, včasih ga ustvarimo z voljo in potrpljenjem.

Te dni se dogaja toliko žalosti in toliko lepih trenutkov.
Zanimive zgodbe, ki imajo sporočila veselja, dišeč čaj po pošti, nepričakovana radodarnost...

Ne dolgo nazaj sem dobila elektronsko pošto. Od nepoznane bralke mojega bloga. Ponudila mi je kup blaga, sukancev, šivank...in še mnogo stvari, ki so jih nekoč skrbno urejali njeni starši.

Z radovednostjo smo se napokali v avto in se odpeljali v neznano, ko pa smo se od prijaznih gostiteljev poslovili, je bilo, kot, da se poznamo že dolga leta :)

In zdaj spet veselo recikliram.
Najbolj so mi všeč prti.
Iz enega je nastala vesela in močna torba na mošnjiček.

Tile prti so nadvse uporabna zadeva, lepi, pisani in zelo močni.

V tole boršiko sem spravila kar precej stvari in to ne prav lahkih.

Res je, odhajanja so boleča, vendar so lahko lepa in plemenita. Lahko nas združijo in povežejo, naredijo močnejše in notranje bogatejše.
In te dni, ko je okrog mene toliko odhajanj, spet vidim, kako malomalo je treba, da v nekom prižgemo iskrico veselja.
In mi je jasno, bolj kot kdajkoli, dokler gori vsaj iskrica veselja, ima vsaka stvar smisel.
Lp, Keltika

Ena kratka zgodbica

Si predstavljate, da ste 24 ur v službi, oddelate vmes seveda tudi nočno dežurstvo, pridete zvečer domov in se po prvih objemčkih lotite pospravljanja. Seveda vidite, da vas čaka paketek, ampak si ga pustite za kasneje, ko poštimate, kar je poštimat treba. Zaloge dobre volje počasi izginjajo... In potem s sesalcem nekako uspete zatakniti svoj edini prstan, ki ga nosite poleg poročnega, da vas lepo oprasne, se ukrivi in prelomi.

No, takole se mi je zgodilo :) Kapnilo je čez rob in ojej...Potem sem pa vzela v roke paketek. Od Mojce je bil :) Pravo presenečenje zna tale Mojca pripravit, ne vem kje ona izvoha vse naše praznike :))
Skratka, v paketku se je skrivala čudovito narejena škatlica, krasen tagec in......

 ja ne morš verjet, nov prstaan! S pripadajočimi uhančki :) Vam povem, temu se reče, da se kakšna stvar zgodi točno ob pravem času na pravem mestu.

Hvala drage dečve, ki mi lepšate dneve, meni še vedno na zidku visijo novoletne voščilnice, zdaj pa prihajajo nove in z njimi darilca :)

V pozdrav vam pošiljam veselega škratka izpod rok Najmlajše,

In vam povem, presenečenja so zakon! Takšnale prijetna.
Je ni sladice, ki bi se kosala z njimi, pa če je še tako sladka :))

Moja zaljubljena prosena čežana

•   300g prosa skuhamo v1,5 litra slane vode
• 1,5 kg jabolk olupimo in narežemo na lističe
• v posodo damo maščobo po želji - jaz dam okusno kokosovo, da ima sladica rahel kokosov pridih nekje iz ozadja
• na maščobo stresemo narezana jabolka, pokrijemo in dušimo kake pol ure, da se zmehča in jih lahko razmešamo v čežano, dodamo vanilin sladkor in cimet, če pa imate kisla jabolka, boste nabrž morali sladkati
• proso speremo pod hladno vodo in zmešamo s čežano, mora biti sočno in precej jabolčno
• v kozarček damo eno plast borovnic, nato nadevamo toplo proseno čežano 
• po vrhu posujemo z borovnicami, gozdnimi jagodami (ali malinami, ali kar pač najdemo v skrinji oz. trgovini), nasekljanimi orehi in kokosovo moko

Pa naj še kdo reče, da nam gre hudo, dokler imamo drug drugega :)
Srečno,
lp,Keltika

Vse v eni objavi

od lahkega kosila, do zimskih lepot in nežne voščilnice. Kaj čem, dnevi minevajo hitro in nežno, kot ledeni kristali, ki jih je mraz v sodelovanju z našim U.jem, posul po travniku.
Malo bolni otroci, malo družinske radosti, malo lenoba..
In, ko se misli spet zberejo lepo na kupčku in se prerivajo in skačejo na dan, jih spustim, da vse naenkrat stečejo po tipkovnici...pa nastane takole (z)mešana objava :)

Vam je kaj mrzlo te dni? Mi smo ravno danes ugotavljali, da je mraz čudovit.
Lahko se pogreješ z dobro Cvetačno juho in poleg pomlaskaš pirine vaseršpohtelne (vodne žličnike)

Nobenega pravega dela ni s tem lahkim kosilom.
 Za 4 litrski lonec: potrebujemo velikooo cvetačo, 3 čebule,1 glavico česna, krompir, 3 korenčke

• v manjšem loncu, 1,5 litra vode, skuhamo cvetačno steblo in nekaj cvetov, 2 krompirja, čebulo in zmiksamo do gladkega.
• na olivnem olju po tem vrstnem redu dušimo narezan korenček, 
• 2 veliki narezani čebuli,
• nacvetkano cvetačo
• na male koščke narezana 2 krompirja
• nasekljane stroke česna 
• ko se lepo zduši, zalijemo s kremno juho, ki smo jo skuhali v manjšem loncu, dodamo še vodo, sol in kuhamo pol ure (ali več, če želimo mehko cvetačko)

Ker za prebavo takega kosila telo ne potrebuje veliko energije, po njem nismo utrujeni in jo lahko mahnemo na mraz. 
Vidimo malo, čarobno počitniško vasico, ki vsak dan dobi kakšno novo hiško izpod mojih rok, vidimo zmaja, ki je oživel v rokah Najmlajše.

Gremo mimo domovanja naših škratkov, ki so si vhod zastrli s sezonsko najbolj modnimi zavesami.

Pa mimo potoka, ki se  počasi obdaja v led,

in komaj čakamo, da se spustimo po bregu.

Ker ni snega,  je U. naredil ledeno progo. Pravi ji ledeno kraljestvo.

Po brežinci je napeljal tiste vrteče zalivalke za trato, da bi se voda lepo razlila po zemlji. Pa je prej zmrznila in ustvarila čudovite ledene skulpturice, vredne občudovanja.

Potem je našel drugo rešitev, z malima so napeljali debelo cev po travi...
in evo ti, naše proge :)

Mraz je res čudovit. 
Hiša te tako toplo pogreje, ko stopiš vanjo.
Ne more biti drugače, kot da pod sobno lučjo nastane nekaj nežnega, malce nostalgičnega.

Tokrat je voščilnica namenjena prijazni gospe za god. Ker sem uporabila pravokotnik s šivi in štampiljko sreče, Najlepšega para, jo prijavljam  v januarsko
galerijo Najlepšega para.
Upam, da vam je toplo
Lp, Keltika

Ohrovtova rižota

Čeprav smo pri nas bolj za krompir, se tudi riž pogosto znajde na jedilniku. Bio riž iz spara je zelo dober, natur ali parboiled. Kadar bi rada hitro in dobro kosilo, naredim eno od rižot, ki jih imamo radi. Vem, da se riž kuha počasi, z dolivanjem in mešanjem, da pride kremasta jed, ki se ji reče rižota. Mi pa rižota rečemo vsemu, kar jemo zmešano z rižem, tudi tej preprosti, zeloo dobri ohrovtovi jedi.

Količine prilagodite, jaz sem za 4 velike in dva mala jedca:

• posebej skuhala 650g parboiled bio riža in pazila, da se ni razkuhal v mehko zdrizasto reč
• na olivnem olju podušila 4 velike čebule, toliko, da so se zmehčale
• dodala veliko glavo na male lističe narezanega ohrovta
• dušila še pol ure, nato
• dodala še celo glavico sesekljanega česna. sol
• in premešala s kuhanim, spranim , odcejenim rižem.

Poleg pa skleda motovilca.

Moj zmagovalec sezone je ohrovt. Čisto navaden, neeksotičen ohrovt.

Ki naredi iz običajne jedi res okusno kosilo.

Tako podoben zelju, pa vendar čisto drugačen. Pri nas Tamlajši zelja v preveč vidnih variantah, ne mara. Pri ohrovtu teh težav ni.

In, kot je bilo preprosto kosilo, je preprosta tudi voščilnica, ki je nastala za eno prijazno osebo.
Tokrat sem po dolgem času celo našla en izziv, kamor jo prijavljam.
Na ''Less is More'': Week 258 - One layer - Flourish

Hvala - thanks

Srečno,
Lp, Keltika

Škratja hiška iz filca

Ko sem prvič videla takšne hiške, sem vedela, da se jih bom enkrat lotila šivat. Hiške so moja majhna ljubezen. Ljubke, pisane, narisane ali sešite.
Oddaljen spomin na pravljice, na vile, ki jih ne vidimo, ker smo čisto prehitri zanje, na škrate, ki se nas izogibajo, ker jim nismo verjeli.

Pobrala sem edini filc, ki sem ga imela doma, tako, da barvna izbira ni bogvekaj in šivala. Vse skupaj sem prilepila na prazno rolico od toaletnega papirja.

In ko smo šli ven in so nas čarobna bitja opazovala izza vseh dreves

 so se v njihovih globokih, črnih očeh izgubili številni dvomi in strahovi.

Ni treba, da je večina sveta dobra, da bi bila jaz dobra.
Ni treba, da vsi upajo, da bi jaz upala.
Ni treba, da vsi verjamejo, da bi jaz verjela.
Ni treba, da smo vsi na isti strani, da bi bil svet v ravnotežju.

Ko se skozi majhna okenca razlije topla svetloba čajne lučke, se mi zdi svet tako prijazen, da si nekaj tega občutka shranim za drugič., kot je zadnjič predlagala Ime rože v komenarju.

Zagotovo bom sešila še kakšno hiško.
Pozitivno energijo ustvarjajo že med šivanjem :)

lp, Keltika

Ajdovi žganci

Pozdravljeni v letu 2016. Upam, da bo preprosto in prijazno leto, da se bo nadaljevalo bolje, kot se je zaključevalo. Zadnje dneve smo namreč večinoma preživeli v hiši in v bolnišnici. Bolni otroci, bronhiolitis, dihanje, poslušanje pljuč, slana limonada, merjenje kisika, pregledi krvi, nobenega sladkorja, nič mleka, nič glutena, prodajanje tečnobe, otroško prepiranje...
Tako no, če potegnem črto, precej komplicirano in dietno preživljanje zadnjih lanskih dni.
Zato bi bilo dobro, da bi bilo to leto preprosto.
Kot ajdovi žganci, ki se pri nas pogosto znajdejo na jedilniku. Poleg kakšne enolončnice, poleg dušenega zelja in polpetov, poleg gobove juhe...

Danes so bili poleg zeljno-krompirjevih polpetov (receptov za razne polpete z lahkoto najdete na blogu) in poleg dušenega kislega zelja.

Čisto preprosto kosilo, pa vendar vem, da se marsikdo otepa ajdovih žgancev, češ, da so prekomplicirani.

Mi jih pripravljamo res čisto klasično.

• v 1,5 litra slane vrele vode stresemo
• 500g ajdove moke, da ostane čimbolj na kupu
• nič ne mešamo, počakamo, da voda ponovno zavre in pena prekrije vso moko
• po kakšnih 3 minutah zapičimo v sredino kupa moke ročaj kuhalnice
• spet počakamo kakšne tri minute, nato kuhalnico vzamemo ven
• pokrijemo in kuhamo 20 minut
• odlijemo gosto vodo v lonček, če bodo žganci presuhi, bomo lahko dolili
• nato žgance s kuhalnico za žgance premešamo tako, da jih s kuhalnico pritiskamo ob lonec. Tako se izognemu surovim kupčkom moke, ki bi utegnili povzročati škrtanje med zobmi :)
• jedla sem že žgance, ki jih je kuharica zmešala z mikserjem, če želite jesti res prave žgance, tega ne poskušajte
• Potem, ko smo jih dobro zmešali, jih zajamemo s kuhalnico in z vilico nastrgamo v posodo

Lahko tudi na dno posode, v vrelo vodo, z žlico položite nekaj rezin krompirja in potem stresete moko v vodo. Tudi taki, s krompirjem so odlični.

 
Rada imam preproste stvari. Pa mi včasih kdo reče, da preveč kompliciram. Ampak je pač tako, da je tisto, kar vidimo, odvisno od tega, kako gledamo.

Vsekakor se premalo smejim zadnje dni. In najbrž res preveč kompliciram.
Leto se je ravnokar začelo.
Zdravi smo.

Sneg je šele dobro začel naletavati.

Čarovnija vsakdanjosti deluje, če jo znam videti.

Čarobne živali, ki jih riše Najmlajša, tako rada uporabim na voščilnicah

In najlepše stvari se pokažejo šele, ko jih odgrnemo z nasmehom.

Srečno,
Keltika