četrtek, 24. marec 2016

Praznični venček

Pred dnevi smo imeli v gosteh prijetno urednico in fotografa Delove priloge Odprta kuhinja, poslikala sta nekaj jedi in skušala ujeti nekaj naših utrinkov, kako bo zadeva izpadla bomo lahko videli nekje sredi aprila.
Zagotovo pa je dobro izpadel Praznični venček :) To bogato različico navadnega venčka sem si zamislila v veganski verziji in verjemite, da je okus tako poln, rahel in božanski, da nihče ne bi pomislil, da je brez jajc in kravjega mleka.


Več in lepše fotografije boste lahko poiskali v Odprti kuhinji, venček pa z dovoljenjem urednice objavljam pred izidom revije, saj je primeren za tiste, ki ne smejo jajc in mleka in si bodo lahko praznike zeloo okusno posladkali :)


Recept je malo daljši in priprava kar zamudna, ampak se izplača. 

Sestavine za testo za dva venčka:
250 g pirine moke tip 480
120 ml kokosovega mleka (ali kakšnega drugega mleka)
20 g kvasa
30 g kokosove hladno stisnjene maščobe (ali masla)
30 g sladkorja
1 x vanilin sladkor
½ naribane bio limonine lupine

Dodatno za temno testo:
3 zvrhane čajne žličke grenkega kakava v prahu
3 čajne žličke sladkorja

Nadev za belo testo – orehov nadev:
12 dag zmletih orehov
1  dcl kokosovo mleko (ali kakšnega drugega mleka)
3 čajne žličke sladkorja
¼  čajne žličke cimeta
1 x vanilin sladkor
pest namočenih rozin

Nadev za temno testo - kokosov nadev:
6  dag kokosove moke grobe
O,6 dcl kokosovega mleka (ali nekaj žlic stepene navadne sladke smetane)
30 g kokosove hladno stisnjene maščobe (ali masla)
1 x vanilin sladkor
3 čajne žličke sladkorja
noževa konica naribane bio limonine lupine

Orehov nadev: v posodi poparimo s kokosovim mlekom orehe, premešamo in med mešanjem dodamo ostale sestavine. Dobro je, če mažemo s hladno maso, nato posujemo z rozinami. Kokosov nadev: zmešamo vse sestavine

Priprava testa:

Moko presejemo v posodo, naredimo jamico, vanjo razdrobimo kvas, dodamo čajno žličko sladkorja in prelijemo z mlačnim mlekom. Pustimo toliko časa, da se naredi kvasec, nato dodamo ostale sestavine in dobro zgnetemo oziroma zmešamo v testo z mešalnikom. Razdelimo ga na  dva dela. V en del zamešamo še 3 čajne žličke sladkorja in 3 zvrhane čajne  žličke grenkega kakava. Mešamo toliko časa, da postane testo enakomerno čokoladne barve. Testo pustimo počivati 30 minut, nato ga razdelimo belo testo na dva dela, kakavovo na dva dela in oblikujemo nekje 30 cm dolge svaljke katere razvaljamo na približno deset cm širine. Belo testo premažemo z orehovim namazom, kakavovo testo pa s kokosovim namazom. Namazano testo trdno zvijemo in ga stisnemo po celotni dolžini po spoju in na koncih. Nato prepletemo eno belo in eno temno testo v kitko in oblikujemo venček. Pustimo počivat 30 minut. Pečemo 20 minut na temperaturi 200°C.


Priznam, da me še vedno drži pozitivna energija od našega srečanja v petek in vse ideje in izdelki, ki nastajajo so veseli in pisanih barv.

Piščančki iz kinder jajčk - delo najmajše

Kot prijetnega virusa se nalezemo dobre volje in kot magnet pritegnemo več in več lepih dogodkov. Še v Craftalnici so izbrali mojo voščilnico med top3 :)
Samo želim si, da bi bila vsa pomlad tako okroglo prijetna, zelena in rodovitna.


Letos sem naredila čisto premalo velikonočnih voščilnic. Zajčki, simbol rodovitnosti in bogatstva narave bodo najbrž našli mesto še na kakšni, zgolj v čast pomladnemu prebujenju narave, namenjeni voščilnici.


Dobro voljo in vesele praznike želim :))
Lp, Keltika

nedelja, 13. marec 2016

Čemaževa juha

Ko dež prši na vse mehkejša in bolj blatna tla in nestrpno čakamo, da se zapodimo v naše vrtičke, v gozdu z vso vnemo rase zelenjava. Divja in pekoča kot življenje.
Čemaž.


Veliko boljše kot v trgovino po pesticidno zelenjavo, se je odpraviti v gozd in nabrati čemaža za kosilo ali dve. S previdnostjo in natančnim opazovanjem ne more priti do zamenjave z jesenskim podleskom ali šmarnico.


Močan okus se spremeni v čudovito aromo in  čemaževa juha je res dobra.
  •  v liter vode damo kuhat 
  •  4 olupljene in narezane krompirje
  • 1 čebulo
  • 6 strokov česna
    Ko je kuhano, zmiksamo do gladkega in dodamo 
  • mali šop čemaža - zmiksamo, solimo, kuhamo pa le kakšni dve minuti, da ohrani aromo.
    Hitra, zdrava in dooobra juha.


Zraven lepo pašejo na olivnem olju popečene kockice domačega pirinega kruha,


ki zaokrožijo okus,
da se tehtnica med blagim kruhom in močnim čemažem uravnovesi, 
kot si želimo uravnovesiti življenje,
med pričakovanji in realnostjo.


 Pa vendar nikoli ni miru. Nihamo med razočaranjem in srečo, med ognjem in ledom in se krepimo, učimo in iščemo smisel.
Sredina ni vedno zlata. Neopazna in mlačna nas pušča prazne.
Zato sem hvaležna življenju, da me obkroža z ljudmi, da so tu ob meni, tisti ljubi in tisti neljubi. 
Dajejo mi moč, da se premikam iz ene strani na drugo, tipam in preizkušam in najdem ravnotežje tam, kjer nisem pričakovala.



Čeravno varno, je vendar pusto, stopati vmes, med trdim betonom in mehkim cvetjem. 
 

Brez občutenja ene in druge strani.
Brez majhnih zmag in porazov, ki kipijo od življenja.
Da včasih misliš, da tega pa res ne moreš več, dokler se s težavo ne premakneš nekam vstran in nepričakovano najdeš, kar nisi vedel, da obstaja.
In potem zaspiš, pomirjen sredi džungle, ker veš, da je tvoja moč ravno v tem, da se ne bojiš stopiti iz sredine, da ti je uspelo obdržati svoje srce in, da se ne bojiš - ne tega kar te zaboli, ne tega, kar te poboža. 


Srečno v nov teden :)
Lp, Keltika

sobota, 12. marec 2016

Washi trak

Tokrat je na Craftalnici izziv Washi trak. Na voščilnici moata biti vsaj dva različna trakova. Prepričana sem, da se je prodaja teh lepih trakov v zadnjih 14 dneh povečala, saj je izziv zanimiv, večina pa nas originalnih trakov nima doma.


Tokrat je voščilnica narejena popolnoma brez sizixa, vse je rezano na roke, malce poštempljano, malce polepljeno.


Washi trakci so res uporabni in se jih da tudi na voščilnicah super kombinirat.
Voščilnico prijavljam na
Izziv # 155: Washi trak

Pa še eno čokoladnico pokažem. Res so uporabne. Kot sladka voščilnica, ki ji znotraj naredim še žepek za denar, je prav nobel darilce :)


 Bodite luštno :)
Lp, Keltika

sobota, 5. marec 2016

Mala boho torba

Danes je bil en lušten dan. Kar nekaj ustvarjalk se je udeležilo srečanja, ki so ga organizirale punce s craftalnice in dve uri sta bili čistočisto prekratki za nas. Smo pa res ena pisana druščina, same fejst ženskice :)

Kot moja zadnja torbica.


Pisane, različne, drugačne, vesele, malo romantične in predvsem pozitivne.


 Samosvoje z vseh strani :)


In četudi se zdi, kot, da že celo večnost pada sivina z neba, pomlad kaže svoje barve.


Zemlja se ob žarkih sonca hitro suši in greje in nič prezgodaj ni, za prve setve graha.


Pa tudi dež in blato se da izkoristiti na polno.


Mi smo namesto računalnika in televizije zasukali mašinco za rezance in maladva sta naredila krasne domače pirine lazanje.


Mami pa voščilnice in škatlice .)


To sem namenila Andreji iz Craftalnice, ki je praznovala pred dnevi. Ena od štirih pridnih ustvarjalk, ki so današnji dan naredile drugačen, družaben in prijazen.


Škatlice pa so ljubezen, ki me je zavrtela v zadnjem času. Kar sem se lotila čokoladnic, se ne morem ustavit. Zdaj so na vrsti embalažice za 10 dag kave.


Nič ni lepšega, kot začiniti običajen, miren vsakodnevni dan, s smehom med ljudmi s katerimi deliš iste ljubezni.
Toplo je, mir.
Kako lep svet si delimo :)
Lp, Keltika

petek, 26. februar 2016

Še recikliram jeans in papirčkam

In spet je nastala torbica. Res rada šivam torbice, nastajajo sproti, čisto po navdihu in najbrž ne bi znala narediti dveh enakih.


Blago me kar samo vodi in ideje se porajajo ena za drugo, lepo po vrsti, da se vse zloži, tako, kot se mora.


Včasih mi rezultat sicer ni najbolj všeč, ampak, stvari se vedno zložijo tako, kot je prav.
Najlepše je, kadar se zložijo čisto na novo, zadišijo po ljubezni in ustvarjajo srečo.


Voščilnice za te trenutke so mi največji izziv in nikoli nisem zadovoljna z njimi. Za malo pupo, ki je osrečila družino prijateljev sem Tinine copatke izrezala iz filca in ročno obšila. Mučila sem se z embosiranjem in na koncu spet nisem preveč zadovoljna.


Se mi zdi, da z nobeno čestitko ne morem izraziti toliko nežnosti in veselja, kolikor bi ga rada pokazala ob rojstvu otrok.

Kasneje je lažje. Ko mulčki rastejo, že drug drugemu izdelujejo voščilnice, narišejo še risbico in znajo izraziti točno toliko veselja, kot ga želijo. Najmlajša je spet izdelala voščilnico za prijateljico. Tokrat je uporabila štampiljko Gorjuss. Znotraj pa se skriva  risbica. Prijateljica je bila pošte izredno vesela. Res se mi dopade, da smo blogerke med seboj obudile lepo navado pošiljanja voščilnic. Ker toliko veselja, kot ga lahko naredi mali kos papirja, ga ne more noben sms ali mail.


Bodite lepo :)
Lp, Keltika

nedelja, 21. februar 2016

Torbica in voščilnice

Te počitnice so minile super deževno in zdravstveno ne ravno fajn. Med vsem ostalim dogajanjem se je seveda tudi ustvarjalo. Mislim, da mi je torba, ki sem jo spet reciklirala iz starih kavbojk, eden mojih najljubših izdelkov.


Aplikacija mi je res vzela kar nekaj časa, pa tudi okrasni šiv, ki sem ga naredila na ročaju je mučil mašinco neznansko dolgo v noč :)


Ampak se je splačalo, ker je bila moji simpatični naročnici zelo všeč.
Nadaljevala pa sem tudi s čokoladnicami.



To je šele luštno! Na tak način podarjena čokoladica je pa res sprejeta še z večjim veseljem.



Današnja objava je kratka ker mi zoprno zobostanje ne daje kaj velikega veselja za sedenje pred računalnikom, zato se tudi opravičujem vsem mojim prijateljicam ker bolj malo komentiram zadnje dni :(
Ampak tole punčko, ki je bila, kot vse ostalo, narejena nekaj dni nazaj, pa še moram pokazat in prijavit na izziv v Craftalnico, kjer je tokratna tema res pisana na mojo dušo.


Punčke sem vedno rada risala. Vile in Pike Nogavičke in princeske. Pa mi nikoli niso bile všeč. No zdaj, ko sem odkrila štampiljke, zdaj se pa ne morem ustavit :)


 Voščilnica je sicer odšla k eni res simpatični damici, ki ji iz srca želim vse lepo.


 In jo kot rečeno, prijavljam v Craftalnico: Izziv #154: Punčke


Srečno in
Lp, Keltika

torek, 16. februar 2016

Orehovi štruklji in voščilnice

Moj blogec občasno sameva. Spoznavam čare in pasti 'fejsbuka' in je tako, kot se mi je zdelo. Zelo zanimivo in široko in zelo na hitro. Stvari kar bežijo in, če ne klikaš vsak dan, gre veliko mimo. Medtem ko zapisi na blogih ostanejo in čakajo na pravi trenutek, da jih v miru preberem in pogledam. Ta svet mi je bližje in je bolj moj.


Tako ali tako gre vse preveč hitro, še črke izginjajo iz besed, tako se mudi. Vse bi radi naenkrat. Cel kup prijateljevanj, nove ideje, nobel zdravi recepti, skandinavski videz stanovanja, sijoč izgled....
Včasih se kar ne znajdem s tem svojim vztrajanjem pri počasnem in preprostem življenju.

 
Naši štruklji so res nekako v trendu, brez jajc in mleka, ampak takšni so bili že dooolgo nazaj, le da smo orehe prelili z riževim mlekom, bolj preprost recept bi vzel kar vodo, pa bi bilo najbrž tudi dobro. 



Mi smo jih naredili iz kile, ampak to je res za veliiko družino, pa še popoldansko sladkanje.
Testo:
  • 1kg pirine moke
  • približno 4 dcl vode (testo mora bit mehko, elastično)
  • 10 velikih žlic olja
  • 1 čajna žlička soli 
  • 1 čajna žlička sode bikarbone
    testo počiva pol - eno uro
    Lahko ga razvaljate malce debeleje kot mi, če vam je ljubše, nam tako razmerje odgovarja.
Nadev:
  • 1/2 kg mletih orehov, prelijemo z 
  • 2 dcl riževega mleka - zavretega
  • 1 vanilin sladkor 
  • 15 dag trsnega sladkorja 
  • 1/2 žličke sode bikarbone 
  • malce naribane bio limonine lupinice 
  • pol žličke cimeta
Zavijemo v prtič, na koncih zavežemo in kuhamo v slanem kropu, pol ure.


Videti so čisto čokoladni, ampak to smo že dognali, da se vse, kar kuhamo z riževim mlekom obarva temneje.
Me pa takšni rjavi odtenki vlečejo ne samo pri hrani, ampak tudi pri ustvarjanju :)


 Če je še tako roza ali modro, vedno mi nekako potegne na rjavo.


Poleg tega sem našla super način, kako številne pisane papirje, ki jih ne znam uporabljati, naredim uporabne. Malo jih popackam s tempero ali prekrijem z gessom in disstresi, pa so mi bolj všeč in bolj primerni za podlago mojim punčkam in hiškam :))
Ta mala vila je za prijateljico, ki je praznovala rojstni dan.


Pikapolonica pa je odletela k Andreji, ki je praznovala v začetku februarja.


Pri tej voščilnici sem se lotila tehnike upiranja, ki sta jo Vladka in Tina izbrali za tokratni izziv. Z belim prahcem sem embosirala odtis zidu in ga pobarvala z distresi. Na zid sem pritrdila lušten tagec, ki je nov proizvod Mame Elephant, ga osenčila in nanj postavila Tinine napise in pikapolonico.


Prijavljam jo na izziv: Ko me inspirira#45 emboss resist tehnika

Da pa ne končam prehitro :D, naj pokažem še preprosto čokoladnico, ki jih že dolgo občudujem in jih je res luštno izdelovat, Sonja in Zvonka, pa sta mi prijazno pomagali z muštrčki :)


Bodite luštno :)
Lp,Keltika

ponedeljek, 8. februar 2016

Voščilnica z mešano tehniko

Današnja objava čisto na kratko, da več časa ostane za praznik :)
Čeprav nisem naklonjena tujim izrazom, mi je izraz mix media tako všeč in nekako domač, da ga pogosteje izrečem, kot, mešana tehnika. Kot tudi vse pogosteje ustvarjam na približno tak način.

To voščilnico sem naredila za eno fejst punco, ki jo poznamo pod imenom Hali.  Občudujem njene voščilnice, ki so včasih cela mala zgodba in njen nakit je čudovit.

Pri izdelavi sem uporabila trdo bombažno blago v videzu platna, akrilne barve, distrese, štampiljke, geso, moje ljube inktense barvice in nekaj tekočih perl.


Vse lepo želim.
Lp,Keltika