torek, 2. september 2014

Ajdova jogurtova torta

Brez jajc, brez glutena, malima dvema, zaradi ajdovega biskvita, tako tuja, da sta pojedla samo kremo. Odraslim odlična.


Da pozdravimo prvi šolski dan, spremembe.
Toliko sprememb.
Uh, kako težko je, sprejemati minevanje. Kljub temu, da je terorija preprosta in se zavedam, da ima vsak svojo pot, da smo sobivajoča bitja, prepletena v čustvih, času in prostoru, a vendar samostojna, svobodna in minljiva, kljub temu, da sprejemam, pridejo trenutki, ko se dogaja preveč.
Preveč minevanja.

Poletja, življenj, sonca.

Naš mali muc je bil kot naš četri otrok. Toliko spominov. Danes mineva en teden kar čakamo, da pride domov.  Pa ga ni.


Čustva so samo ena. Žalost pride v valovih. In te zalije, ne glede na to, kaj jo je povzročilo.
Ne glede na to, kaj mislijo in doživljajo drugi. Žalost je unikatna, čisto osebna in vsem ostalim nerazumljena.

Naša psička se poslavlja vse bolj očitno. Dan za dnem je težje njej in nam. Bolezen in starost, kot bi hoteli pospešiti slovo, kot bi se mudilo, nekam, kamor je morda prispel mali muc.


Tako, kot se prehitro poslavlja prekratko poletje.


In se skoraj odrasli najstniki odločajo za svojo pot, neuhojeno, novo. Stran od utrjenih poti, ki smo jih varno pripravili starši.


Kot se poslavlja utrujen, stoletni kozolec na nekdaj živahni, otrok polni kmetiji, ki s svojo zgodbo preživlja zadnje dni, čakajoč, da ga podrejo.


Te dni smo imeli lepo priložnost, za trenutek stopiti nazaj. Na kmetiji, ki je preživela in nahranila številne družine in generacije. Kjer je preteklost ostala tako, kot so jo zapustili njeni sopotniki.

Kjer je kovaški 'feltšmit' še poln od ognja osmojenih kamnov, ki se spominjajo vročega železa spreminjajočega se v podkev.


Vsak delček domačije ima zgodbo.
Kako težko je minevanje.
Vsaka stvar pripoveduje in spominja.
Nekatere bodo živele naprej in ustvarjale nove zgodbe pri nas.
Hvala.


Naključij ni, ker je vse na ključ, ker v težkih trenutkih  nepričakovani ljudje ponudijo svoj čas, svoje srce in pozornost, ne da bi sploh slutili, da so stopili ravno pravi čas na ravno pravo mesto.
In lažje sprejmem, da minevanje prinaša nove začetke in sveže moči. Ker zbližuje in gradi, pa četudi na prvi pogled deluje ravno obratno.


In ko se izkopljem iz valovanja, prinesejo dnevi sprejemanje in še več moči in ustvarjalnih idej.


Tako kot tole ajdovo jogurtovo tortico. Malce drugačno, sprva nenavadno, a ko sprejmeš okus ajde, tako polno in bogato z okusom. Krema je klasična jogurtova, s pomembno razliko, da uporabljam agar agar, namesto želatine.


Količine so za majhen model srčka, če imate 26cm model jih lahko povečate ali pa pustite manj biskvita.

Biskvit:
  • 15 dag ajdove moke
  • 5 dag drobno naribanega korenčka (ali kaše, ki ostane od sočenja)
  • 10 dag pecilnega iz vinskega kamna
  • naribana lupinica bio limone
  • 1 vanilin
  • 10 dag sladkorja
  • 2 dcl jogurta
Dobro zmešamo z mešalnikom in vlijemo v pomaščen pekač, ki smo ga rahlo potresli z ajdovo moko. Damo v ogreto pečico - 180°C, za 1/2 ure.
Biskvit ohladimo, nato ga damo nazaj v pomit model, ki smo mu obod, po potrebi, povišali s kartonom in peki papirjem, da bomo kasneje lahko vlili nanj jogurtovo kremo.

  • Na pripravljen biskvit naložimo  maline, pretlačene z žličko sladkorja in vode. Zdaj naredimo le še kremo.

Krema:
  • Ker je želatina iz najbolj zdravju spornih, živalskih ostankov, pri sladicah dosledno uporabljam agar agar. Neškodljiv del alg, ki ga uporabljajo v laboratorijih za najbolj fine raziskave, se tudi v kuhinji odlično obnese.
  • Za tole tortico najprej zmešamo skupaj
  • 3,5 dcl navadnega jogurta
  • 10 dag sladkorja
  • sok 1/2 limone in
  • 1 vanilin
  • Nato vzamemo  2,5 dcl sladke, nehomogenizirane smetane ( po mojih raziskovanjih napisov, je to le od najboljšega soseda, v rumenih tetrapakih)
  •  2 dcl je nepopolnoma stepemo
  • v 0,5 dcl pa stresemo
  • 8 g agar agar - ja in to malce segrejemo, da se zgosti
  • zgoščen agar dodamo k na pol stepeni smetani in stepemo do čvrstosti.
  • Takšno smetano rahlo vmešamo k jogurtovi masi in prelijemo po ohlajemnem biskvitu.
  • damo v hladilnik za dve uri, da se strdi.
Preliv prelijemo po torti, ko je dobro ohlajena.
  • 3 dcl pretlačenih malin
  • žličko sladkorja
  • 1,5 dcl vode
  • Maline precedimo, da dobimo čist sok, ki mu dodamo
  • 2g agar agar -ja.
  • Rahlo segrejemo, med mešanjem ohladimo in prelijemo po vrhu torte.

Nič posebnega pravzaprav, klasika.
Tako kot je z žalostjo. Splošno gledano, nič posebnega. Pa vendar tako drugačna in polna. Ker je čisto vsaka nekaj posebnega.


 Kot ajdov biskvit. Ko ga sprejmeš, se ti zdi celota presenetljivo božanska :))
Lp,Keltika

14 komentarjev:

  1. Tako lep in resničen je tvoj zapis,da bi bila vsaka beseda odveč.

    OdgovoriIzbriši
  2. Odhajanja in slovesi, kakšni koli že, so vedno težki, pa če smo še tako pripravljeni nanje. Vsakič odide tudi delček nas samih... Kljub temu, da si žalostna, je zapis topel in pozitiven. In prav je tako!

    OdgovoriIzbriši
  3. Življenje nam na poti veliko da pa tudi vzame.
    Sama se spominjam svojega 1.razreda in muca, ki me je čakal vsakič ob uri na koncu ulice, nekega dne ga tam ni bilo. Morda še danes ko srečam kakšno tigrasto navadno muco iščem izgubljenega muca s prekrasnim značajem, ki mi je delal družbo v prvih letih življenja.
    Razumem vašo žalost,...
    Le pogumno naprej in sladko slakanje ter veliko glasbe.
    Lp Tamara

    OdgovoriIzbriši
  4. To sem moral pa kar trikrat prebrati. Tvoji zapisi so tako iskreni in polni čustev, potem pa še fotke..., ma ni za govort. Tudi mi smo za trenutek pomislili na najhujše pri psički, vendar pa se mi zdi, da je sedaj s pol presno prehrano oživela in postala bolj agilna.
    Tortica pa je itak zakon. Ko vzljubiš ajdovo moko, ni več poti nazaj. Prav tako je tudi ena boljših stvari ravno agar agar, ki je zares odličen nadomestek za tiste, ki so prej pri pripravi sladic uporabljali želatino.

    OdgovoriIzbriši
  5. Krasen, čuteč zapis o minevanju, ki je del nas, del narave ...
    Tortica - videti je zeeeeloooo okusna!

    OdgovoriIzbriši
  6. Krasen zapis, tudi jaz se letošnje leto preveč "poslavljam" in težko to sprejemam... Hvala za čudovite fotografije in recept. Ajda je res nekaj posebnega in v kombinaciji z jogurtovo kremo verjamem , da je res super. Smetano v rumenem tetrapaku pa tudi jaz uporabljam in mi je super.

    OdgovoriIzbriši
  7. To je život, ni manje ni više... Divne fotografije kao i uvek, kolač izgleda primamljivo zdravo :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Jako lep recept kao i putovanju u tvojoj okolini!

    OdgovoriIzbriši
  9. Čudovit zapis in hvala za tvoje recepte. Tistega o zeljni piti pa veselo posredujem naprej (upam, da nisi huda) in ga vsi po vrsti zelo pohvalijo. Meni je zakon.
    Tudi mi smo se letos že poslavljai od neše kužice in izbirali kolacijo na vrtu, pod katerim drevesom jo bomo pokopali. Očitno je bila še dovolj pri močeh (in seveda z veterinarjevo pomočjo), da se je odlično izvlekla iz svojega ubogega stanja. Nismo čisto prepričani, ampak po vsej verjetnosti ji je zadišala vaba za polže na sosedovem vrtu, kar je očitno hudo močan strup.

    OdgovoriIzbriši
  10. solze si mi izvabila iz oči, lepo si zapisala, res hudo boli duša in srce v primerih izgube bližnjih, kamor seveda spadajo tudi živalce.
    bi morda za torto namesto ajdove moke uporabila ajdovo kašo, ki bi jo zmlela v blenderju? kaj praviš? meni je ajda tudi všeč, imam recept za ajdovo torto, ampak iz navadnih sestavin, kot sem pekla včasih, sedaj pa imam tudi raje bolj zdrave sestavine, ker se bolj z užitkom poje in manj škoduje.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena :) Če imaš dovolj močan blender bo verjetno kar uredu. Želim ti čimveč dobrih iz zdravih sladkanj :)

      Izbriši
  11. Čuteč zapis o minevanju.Življenje nas obda z radostjo in bolečino ,ostajajo spomini,a ni več tako....

    OdgovoriIzbriši
  12. Sem ostala brez besed , enostavno lepo in z občutkom zapisano.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)