torek, 30. julij 2013

Te dni

se mi podijo po glavi številne misli. Sprašujem se, kje je tista tanka meja, ki loči moj smisel od smisla drugih, kakšen je pravi način, da bodo izpolnjena tako moja, kot tudi pričakovanja drugih. Življenje me je že naučilo, da niso krivi ljudje, ki ne izpolnijo mojih pričakovanj, pač pa jaz, ker imam napačna pričakovanja.  Je sodelovanje pravo le takrat, kadar ga merim iz mojega zornega kota?  Mar sem podlegla tekmovalnosti in ne vidim več, kaj je sodelovanje? Tako smo si različni...

Laški fižol, naša stara slovenska sorta s čudovitim cvetjem, je splezal na jablano. Njej pa prija njegova vitica, na katero lahko nasloni vejico, ki postaja pretanka za debeleče jabolko. Skupno pot imata. Proti soncu. Iste cilje. Ne povesiti vej, dozoreti, živeti... Pa tako sta si različna.

laški fižol

Najboljša so te dni jutra. Ki se začnejo s korenčkovim sokom in nadaljujejo z lubeničnim zajtrkom. Osvežilna, brez težkih misli.


Na travniku, ob tahudi vročini, ko se ne da nikomur govoriti in se prebudijo vse muhe in skrite tečnobe, se mi zdi, da bi moglo biti vse skrojeno po moji meri.


Potem se spomnim na jablano in fižol. Ostala sta takšna kot sta bila, nihče ju ni spreminjal. Samo pot si delita. Trenutek sodelovanja. In potem zgradimo kopico velikanko. In še eno. In še jih bomo.


Ohladimo si infra vroče glave. In se pocartamo s presno čokoladno zmrzlino (dve zmrznjeni, ena nezmrznjena banana, presni kakav in vanilija v prahu, čisto ob koncu miksanja pa še pest zmrznjenih malin).



Te dni sem spet ugotavljala, da lahko iste karte v različnih rokah prinašajo povsem drugačen izzid :)


Da ima vsak svojo resnico in, da je spoštovanje pogoj za sodelovanje. Nič novega, samo tisočkrat znova pozabljeno :)
S spoštovanjem,
Lp,Keltika

sreda, 24. julij 2013

Sprehod skozi dan

Kratek sprehod po mali kmetiji. Že res, da je tudi za nas, ki kosimo travnike šele takrat, ko odvržejo semena, nastopil čas košnje, da v najhujšem soncu fitnesiramo po travnikih in, da bo to trajalo vsaj še kakšen teden, sploh, ker nam je danes dež zmočil suho mrvo in bomo še večkrat obračali....:(


Pa se vendarle najde čas tudi za to, da gremo naokrog in opažamo.
Tako smo opazili krasnega nočnega metuljčka, ki je spal na korenjevih listih. Mali vinski veščec je njegovo ime. Skoraj bi rekla, da je mali vilinski, ne pa vinski veščec :)


mali vilinski veščec

Opazili smo tudi, da imajo šmarnice spet mladičke. Tokrat je gnezdo v štalci, pri konjih.

mladički šmarnice

 Videli, da zori oves in nas po košnji čaka žetev.

oves

Opazovali smo kako lepo cveti v senu naš krompir cvetnik. Stara slovenska sorta, ki se prenaša iz leta v leto je iz prijateljskih kmečkih rok prišla do nas.



 Letos bomo shranili krompirjevo seme in ga drugo leto posejali. Dolgo nazaj so krompir pridelovali na tak način. Po zapisu, nekega naravoljubega učitelja iz leta 1873, sodeč, je škoda, da so to prakso opustili. Traja res eno leto dlje, da prideš spet do jedilnega krompirja, ampak je manj bolan in večji pridelki.
Ko gledam krompirjeve plodove, v katerih se skriva seme, mi je tudi kristalno jasno, da je res v sorodu s paradižniki in paprikami :)

krompirjev plod s semenom

Seveda smo opazili tudi, da je v času, ko smo bili na morju tavečji lepo poskrbel za živali, pokosil zelenice, da se zelenjava ni posušila in da rože zadovoljno cvetijo.


ameriški slamnik

Tudi vam, želim, lep sprehod skozi dan :))
Lp,Keltika

ponedeljek, 22. julij 2013

Morje

Pozdravljeni :)
Čeprav lepe stvari minejo običajno prehitro, so naši dnevi na morju tekli počasi in se nam je zdelo, da smo že en mesec zdoma. Imeli smo se lepo, igrali smo se in pogovarjali, plavali, se potapljali,  čofotali, sprehajali, skakali, šahirali, ustvarjali...vse običajne počitniške zadeve. Na morju otroci zrasejo in se naučijo kaj novega. Nama z U.jem pa morje vedno odpira številne zamisli, dolge debate, krasne zaključke.

Letos sem vzela s seboj tamali fotoaparat, ki je po prvih treh slikicah odpovedal poslušnost. Tako smo ostali brez fotoaparata in, če ne bi za en vikend prišla na obisk moja sestra, bi bili popolnoma brez slik :)

U. je pozabil doma polnilec za telefon, tako smo imeli samo moj, predpotopen mobitel :)

Tamlajša je vzela s seboj svoj mali radio na baterije, ki je nehal delati, kaj kmalu, ko ga je prižgala.

Dvd z ekrančkoma za na potovanja se je, (tamlajši, v vnemi, da ga bo sama montirala) , popolnoma pokvaril, že prvi dan dopusta.

Čarovnija, ki je hotela, da se posvečamo zgolj drug drugemu.


Morda pa so zato dnevi tekli mirno, polno in počasi :))


Morje sprva res ni bilo kaj preveč toplo, ampak nas ni  motilo. Smo pa ugotavljali, da je nebo prepredeno s kemijskimi mrežami in, da sonce ne pride do nas z močjo, kot jo poznamo.


Našli smo krasne kamenčke, školjke in storže. Risali po papirju in mivki, hodili bosi, nabirali smilj za novo zalogo mila...


S seboj smo prinesli nekaj kilogramov školjk in kamenja ter 6 litrov morja. Spomine in nov elan.


Do naslednjič...
Lp, Keltika

torek, 9. julij 2013

Tik pred odhodom

Jutri zjutraj se odpravljamo na morje. Če povem po pravici grem po eni strani kar težko, po drugi pa komaj čakam.









 Ni kaj, morje vabi.  Skrb za zelenjavo, konja in ostale živalce bo prevzel tavečji. Mi pa v mavrico novih dogodivščin.


Bodite čim lepše :)
Lp,Keltika

nedelja, 7. julij 2013

Ulovljeni trenutki

Včasih se nam zdi, da gre čas prehitro, da ure minevajo kot minute, leta kot ure...Starejši kot smo, hitreje gre. Ampak morda je tako le zato, ker smo vse manj občutljivi za dogajanje okoli nas. Preveč okupirani  z drugimi stvarmi. In ne vidimo trenutkov, kot jih vidijo majhni otroci...

Majhni otroci znajo uloviti trenutke in uživati v njih neobremenjeno.


In se učimo. Vsak dan znova. Od dragocenih ljudi, ki jih srečujemo, od otrok, od živali, od zemlje.
Živali so kot otroci, želijo, da jih spoštuješ, postaviš meje in jih imaš rad. In ravno tako znajo uživati v trenutkih.


Pajkec v svoji pajkohišici...


Ulovljeni trenutki prijateljstva so najlepši..


Zaupanje...


Občutek varnosti...


Rogač, največji evropski hrošč, ogrožen in močno zaščiten...in ulovljen trenutek z njim. Pri nas so radi, za svojih 5 let trajajočega razvoja potrebujejo les hrasta, jesna..delimo si trenutke in jih pustimo živeti. Ali ni to največ?

Bodite lepo :)
Lp,Keltika

petek, 5. julij 2013

Tayberry in malinova marmelada

Kamorkoli pogledam, revije, blogi, kolegice, vsi kuhamo in pečemo z malinami :) Maline, maline, sladke in zdrave. Zmanjšujejo premočne krvavitve pri menstruaciji, zaustavljajo krvavitve, v telesu delujejo razkuževalno in očiščevalno, pomagajo pri zvišani telesni temperaturi, prehladu, slabokrvnosti....in so nasploh najbolj zdrave, kadar se prigibljemo do kakšnega divjega grma ob robu gozda in jih spotoma tudi pozobamo.

Mi imamo na dosegu roke tako divje, ki počasi začenjajo zoreti, kot gojene. Pa še pri taščici in tastu smo jih nabrali :). Z malima smo včeraj naredili marmelado.


 Poimenovali smo jo, najboljša marmelada na svetu. Maline, bio trsni sladkor, nekaj rdečega ribeza in tri zelena jabolka. Malce podušili, prepasirali, kuhali, sladkali po okusu in še malce pokuhali. Ribez in zelena jabolka vsebujejo dosti pektina, zaradi katerega se marmelada zgosti. Lahko dodate agar agar, če želite bolj želatinasto,  mi vedno kuhamo marmelade iz sadja in sladkorja, brez kakršnih koli dodatkov.


Naš tamlajši uživa v kuhanju marmelad, izdelovanju zdravilnih krem, čajev, sirupov...Tudi tokrat je želel opraviti večino dela, tako, da sem se kar angažirala pri koordiniranju, da je lahko pomagala tudi najmlajša :)


Odlični malinovi, bo sredi poletja sledila robidova marmelada, komaj pa čakam, da se nam razmnožijo in začnejo polno roditi tayberry. Jih poznate? Križanec med malino in robido. Trnast in z dolgimi rozgami potrebuje precej prostora, rodi pa najboljše sadeže pod soncem (skoraj) :))

Tayberry

Obrezuje in vzgaja se tayberry na isti način kot maline. Stare rozge, ki so letos rodile, jeseni porežemo. Okopljemo, pognojimo in čakamo. Okus je bolj sladek kot okus robidnic in polnejši od malininega. Zrele so, ko so temno rdeče, skoraj rubinaste in ko se z lahkoto pustijo odtrgati.


Pa ne zorijo le maline v tem času.Tudi v živalskem svetu se rojevajo in odraščajo mladički. Koristne ose, ki s številnimi, našemu vrtu neprijaznimi žuželkami hranijo svoje ličinke, so si svoje papirnato gnezdo začele graditi ravno na otroški hišici. Kljub temu, da niso sitne ali napadalne in jih običajno pustimo čisto pri miru, jih bomo od otroške hišice preselili.

ose hranijo ličinke

Prenesli jih bomo v gozd, na vejo drevesa. Med škratke in njihove zaklade :))



Naj bo petek dolg in prijeten :)
Lp,Keltika

torek, 2. julij 2013

Otroško recikliranje jogurtovih lončkov

Najmlajša je imela nekaj vročine te dni tako, da sva dan preživeli v hiši. Tokrat sva naredili poletni vrt.


Reciklirali sva jogurtove lončke in pokrovčke od skute.


Včasih je kar zabavno, ostati v hiši, če le nisi preveč bolan.


Zamisel sva dobili, kje drugje, kot med našimi cvetlicami :)

vrtnica in plavice
Plavica,

prelepa cvetlica, ki so jo nekoč v veliki meri sejali med žitna polja je danes precej manj pogosta. Meni ljuba, zaradi lepe modro-vijoličaste barve, pa tudi precej zdravilna je. Literatura navaja, da se posušena  dodaja čajem, ne le zaradi barve pač pa pomaga, pri obolenjih ledvic, mehurja, vnetju oči in očesne veznice, pa tudi proti temenicam na otroški glavi in prhljaju.


Ostanite v cvetju :)
Lp,Keltika