Na smučeh

Letošnji, smučarski del počitnic je za nami. Bogato nas je obdaril s snegom, veseljem, obiljem časa, novimi spoznanji in znanji....Zima je tako čarobna in snega je nasula toliko, da se ne spomnim, da bi ga že videli. Zasnežene smreke, neokrnjena brezpotja beline, nebo, sivo od plesa snežink in vrhovi ožarjeni s soncem.

Vsako znanje prav pride, tudi smučarsko. Ne samo borcem med vojno, smuči so prav prišle že našim davnim prednikom. Na Norveškem, na otoku Rodoy so našli najstarejšo upodobitev smučarja, ki je bila vklesana pibližno 3500 let pred našim štetjem. Na Švedskem pa so našli dobro ohranjene smuči in palico, ki naj bi jih uporabljal smučar nekje leta 3200 pr.n.št.
Vožnja po klancu navzdol se v 5300 letih ni kaj dosti spremenila, pot navzgor pa se je zagotovo. Če nič drugega se je v zadnjih nekaj letih pošteno podražila.

Veselju navkljub, bi se  vendarle težko odpravili na sneg, če ne bi bilo zanesljivih ljudi, ki so poskrbeli za  naše živali. Hvala:) Občutek, da se lahko na nekoga zaneseš, je vrednejši od zlata.

In kot bi z neba poleg snežink prihajala nova spoznanja.

Od nekod se pojavijo ljudje, ki niso stalnica v tvojem življenju, pomagajo, brez vprašanja, brez trenutka dvoma. Morda so v manjšini, kot osamljene skale sredi gozda, a kako je fino, ko se zavedaš, da so in, da jih nisi spregledal!

  Ja, marsikaj so prinesli pretekli dnevi. Divji ples snežink, preizkuse vztrajnosti, vzdržljivosti.

Nam pokazali, da nobena sivina ni tako močna, da je ne bi premagalo sonce.

Bili so dnevi, ki so nam dovolili, da se igramo.

 

Da se učimo.

Da lovimo drug drugega, kadar izgubimo ravnotežje, se primemo, počakamo.

 

Dnevi, ki so nam pustili, da ustvarjamo.

  
Imejte se lepo, v vaših dnevih :)

Lp,Keltika

 

 

Zimski ovseni polpeti

VEGANSKI ZIMSKI OVSENI POLPETI

Sneži in sneži. Ceste so poledenele. Njive in travniki spijo. Če se le da, poiščem pod snegom zelenje. Ohrovtove brstičke smo večinoma pobrali, listje pa čaka, sveže in čvrsto. Bolj zeleno kot brstiči, bolj polno klorofila, ki ga pozimi še kako potrebujemo. V smoothije zaidejo listi brstičnega ohrovta v majhnih količinah, da ne bi preveč peklo :)  So pa nadvse okusni kuhani.

Dušeno kislo zelje, krompir v oblicah in polpeti, katerih osnova so listi brstičnega ohrovta in ovseni kosmiči  - preproto zimsko kosilo.

Oves je prastaro žito, iz katerega so kruh pekli  Kelti in vsa ljudstva po njih, pa najbrž tudi pred njimi. Po drugi svetovni vojni  so pridelovanje ovsa skoraj opustili, v zadnjem času  pa ponovno postaja pomemben del prehrane. Mnenja o njegovi koristnosti so deljena. Vsekakor je boljši od pšenice, pa tudi gluten vsebuje le v minimalnih količinah in v lažje prebavljivi obliki. Ponaša se z nizkim glikemičnim indeksom, veliko vsebnostjo mangana, selena, magnezija in železa ter ima med vsemi žiti največ maščob.

V zgodovini so ga uvrščali med najpomembnejše zdravilne rastline, ob pomanjkanju energije, neješčnosti, umski preobremenitvi, depresijah, nespečnosti...Pozorni moramo biti le na to, da pred uživanjem ovsene kosmiče namakamo v topli vodi, skupaj z žlico jogurta, kefirja, kisa, vsaj 7 ur. Zato, ker oves vsebuje fitinsko kislino, ki ob pogosti prisotnosti v prehrani zavira sprejem rudnin iz prebavil. Med namakanjem se aktivirajo encimi, ki pomagajo nevtralizirati fitinsko kislino.


Današnji OVSENI POLPETI so  VEGANSKI in čisto zimski, z zmrznjenim snegom :)

•   ohrovt sem blanširala v 1 litru slane vode, nato pa zmiksala s paličnim mešalnikom
• v dobljeno juho sem stresla 500g ovsenih kosmičev in namakala preko dopoldneva
• v kašasto zmes sem narezala še en por
• ter prepraženo čebulo
• dodala sem nasekljan česen
• in koruzni zdrob - po občutku

Pri cvrtju bodite nežni in dobre volje. Če se vam mudi lahko dodate žlico pirine moke, lepše se oblikujejo in ni strahu, da bi razpadli :)

Iz naše knjižnice:
D. Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine
D. Cortese; Semena tretje moči

Pred nami so počitnice, brezskrbni dnevi na snegu in smučeh. Uživajte!
Lp,Keltika

Vsemogoči kis

KIS KOT SVETLILO ZA POMIVALNI STROJ

Pri nas je skoraj vedno polna hiša in zato  trenutke, ko je večina od doma,  izkoristim za ustvarjanje, ali pa s krpo in čistili lovim čas. Od vseh čistil  najraje posežem po kisu in sodi. Kis ima toliko čudežnih lastnosti, da jih v  kratkem zapisu ni mogoče našteti. Od tega, da se z njim popršimo proti klopom, do tega, da razkužuje tla, mehča perilo, fiksira barve na tkaninah, odstranjuje vodni kamen , "odišavi" psičko in konje ter jim naredi lepo in svetlečo dlako, odlično opere kupljeno sadje ali zelenjavo...
Za solate  uporabljamo domačega, ki ga naredimo iz jabolk. Čistimo pa z alkoholnim, iz trgovine ;)

Nekoč sem namesto svetlila za pomivalni stroj uporabila kis. Ob splakovanju posode, gre zraven svetlilo s kupom kemije. In na posodi tudi ostane. Na krožnikih, v juhi... Zato ostajam pri kisu. Posoda je svetleča, kozarci niso motni, na priboru ni vodnih kaplic. Razkuženo, čisto, svetleče.

Včasih  alkoholnega kisa zmanjka ravno takrat, ko bi ga najbolj potrebovali. Potem natočimo v dozirno posodico kar našega, jabolčnega. Ampak obarva posodico rjavo, kar lahko opazite na sliki :)

Bodite dobro.
Lp, Keltika

Presni čokoladno-ananasov mousse

Za nami je naporen teden. Dolge vožnje po zasneženih cestah, pustne šeme, izpit pri karateju, maratonski dnevi v službi, kratke noči...Nedeljo smo si zaslužili in sladkanje paše zraven :). Privoščili smo si različne sladice, za različne okuse -  še eno serijo krofov ter presni mousse, naredili snežaka in smučali. Tako lepo, mirno...

RAW CHOCOLATE-PINEAPPLE MOUSSE

 Mousse pri nas imenujemo "pena". Najboljši pa je zvečer, ko hiša spi. Rahel, mrzel, ravno prav sladek in penast.
Danes sem zanj potrebovala

• skodelico indijskih oreščkov, za katere velja, da so v naših trgovinah večinoma praženi (zato precej manj zdravi) in le tisti, ki imajo oznako raw, so surovi. Najbolje je pogledati po tujih spletnih trgovinah, specializiranih za presne izdelke.
•  ananas
• nekaj žlic presnega kakava v prahu
• košček presnega kakavovega masla
• malce presnega agavinega sirupa

Brez posebnega truda in kuhanja. Vse skupaj damo v blender na najvišjo hitrost, nekaj minut, nato pa skrijemo v hladilnik in gremo na sneg.

Zvečer se družimo in sladkamo brez slabe vesti zaradi nezdravih sladic :)

Imejte miren večer.
Lp,Keltika

Valentin, prvi pomladin

Valentin, ma kjuč od korenin

Vedno znova, ob vseh teh skomercializiranih praznikih, se mi zdi, kako nam zgodovina pripoveduje, da se konec koncev vse povrne, da se vere in tradicije ne da zatret ne z nasiljem, ne s podkupovanjem.

Valentinovo naj bi bil prastar praznik, ki mu je krščanstvo, z namenom zatreti staroselsko vero, poiskalo novega svetnika -  sv. Valentina. Nekoč, je v tem času ljudstvo odganjalo zimo, od kurentovanja do jurjevanja, praznovalo plodnost, zmago mladega boga, svetlega, pomladnega, nad počivajočim, temnim, zimskim. Nekoč so imeli boga Kresnika (Peruna) in Vodomca (Velesa). Veles, (danes ima ključ od korenin Valentin) je imel oblast nad koreninami, podzemljem, vodo, Kresnik nad ognjem, soncem, gromom. Veles je Kresniku ukradel živino, ta je nadenj poslal grom in strele. Borba je bila huda, a vsako leto znova je to bitko dobil Kresnik. Takrat se je z neba usul dež ali pa zlata pšenica, kot znamenje  plodnosti. Ko je Zeleni Jurij, Kresnikov sin, dokončno premagal Velesa, je prišla pomlad... krog se je obrnil jeseni..in..zgodba ni črna proti beli, ampak sestavljanka celote.

Tako je bilo nekoč po teh evropskih tleh. Z Angleži se je verovanje preneslo v Ameriko, kot še mnogo drugih praznikov. In od tod, do vrnitve prastarega praznovanja plodnosti  v domovino, ni bilo treba čakati tisoč let. Le, da je zdaj prilagojen tej dobi - malce površen in potrošniški, ampak je naš, ima zgodbo in lahko si naredimo lepega !

Midve z najmlajšo sva v tem polnem, kratkem dnevu, užili nekaj sproščujočih trenutkov in ustvarjali darilca. Mala je z malce pomoči izdelala srčkasto škatlico za tavečjega bratca. Idejo sem našla tule
http://mavricnaustvarjalnica.blogspot.com/ , naredili pa sva malce po svoje :)

Tamlajši pa je dobil svojega srčka sprehajalčka.

 

Naša najmlajša, kot večina majhnih otrok, uživa v izdelovanju daril in obdarovanju. Seveda je vsak član družine dobil tudi svojo risbico. Midve sva obdarovali druga drugo  - z druženjem in ustvarjanjem.

 

 

Podarite si čas in imejte se čimbolj srčkasto:)

Lp, Keltika

Naša konjiča

Pri nas imamo v zadnjih dneh precej veselja s fotografiranjem. Ker je zunaj tako lepa zima in ker imamo dva krasna fotomodela. Naša konja. Delo in življenje ob njiju je pestro, marsičesa nas učita -  o naravi, o samih sebi, o odgovornosti.... O tem, zakaj in kako smo se odločili zanju, ter  utrinke ob delu z njima,  bo beležil naš U. Njemu je prepuščeno največ dela in skrb zanju, pa mu kar prepuščam besedo. 

Konji

Večkrat smo slišali, da ni kmetije brez živali in začeli smo  čarati. V naših mislih so skakljale prve koze, ko je obisk tamlajšega, na otroškem taboru nekje v divjini, v družbi prijaznih konj, prinesel  svežo misel.  Prebudila je  v kot pometeno željo po  bistrih, iskrih planinskih konjih. Želje  so postajale vse bolj čiste, vse močnejše in se  končno uresničile. Seveda brez veliko dela in truda ni šlo, ampak je bilo veselje toliko večje, ko sta k nam prišla Bami in Dina, čistokrvna pripadnika pasme Bosanskega planinskega konja.

Planinski konj je daljni potomec  divjih konj Tarpana in Przewalskega. Organizirana reja planinskih konj se je začela v obdobju Keltskih plemičev. Vmes so planinskemu konju  večkrat osvežili kri s Hunskimi, Avarskimi, Madžarskimi konji, v zadnjem času z orientalskimi, predvsem arabskimi konji.  Leta 1908 je bila ustanovljena v Bosni kobilarna, s ciljem vzreje bosanskih planinskih konj v čisti krvi in vzreja se  je nadaljevala vse do danes, ko sta se obdržali dve vzgojni liniji: Miško in Barut. Zaradi mehanizacije in vojne v Bosni se je število planinskih konj čiste pasme zmanjšalo do te mere, da je ogrožen njihov obstoj. Za njihov obstanek se v Sloveniji trudijo na ergeli Planido v Podkumu.

Bosanski planinski konj spada med ponije. Zraste od 130 do 140 cm, merjeno do vihra, (začetka vratu) tako, da so ravno prav veliki, da se odrasel človek z njimi gleda naravnost v oči. Težko najdem besede, s katerimi bi ga opisal. Je neverjeten, razumevajoč, ponosen, igriv, učljiv, odporen na bolezni, vzdržljiv, skromen, poslušen, neutruden, prijazen do otrok, pripraven tako za jahanje, kakor za nošenje tovora, vlačenje lesa, oranje, .. . 

 Dozdeva se mi, da je naš Martin Krpan tovoril sol prav s kobilco, takratnega planinskega konja :)

 Naj bo za danes dovolj, saj sem želel  konjiča predstaviti. Ob priliki, pa zapišem še kakšen utrinek iz našega vsakdana :)

Lp, U.

Krofi, zelje, maškare...

Opsasa drajsasa, pustna nedela, 
lan sem bil krofov sit,
letos pa zela... 

Vesela sem, da smo med tistimi srečneži, ki imajo streho nad glavo, niso lačni, ne žejni. Imeli smo tako krofe, kot zelje, maškare in kurente. Pa smejali smo se, imeli globoke filozofske razprave in hodili po soncu.
Sladko življenje...

KROFI BREZ MLEČNIH BELJAKOVIN

Prvič sem se lotila krofov iz kamutove moke, brez masla ali mleka. Skoraj ne morem verjet, toda krofi popolnoma nič ne pogrešajo teh sestavin. Enostavno so odlični!

• 1kg kamutove moke
• 9 rumenjakov, eno celo jajce
• 6 dag kvasa
• 15 dag kokosove maščobe
• 1/4 l ovsenega mleka
• 10 dag trsnega sladkorja
• 1 vanilin
• 3 žičke ruma
• ščep soli
• limonina lupina

Po znanem postopku, s to pomembno razliko, da so ocvrti v kokosovi maščobi, brez okusa po kokosu. Seveda je limona biološka :)

KISLO ZELJE

Težko bi rekla, da je najboljše, zagotovo pa eno izmed boljših veganskih kosil - Matevž in kislo zelje.
Za pusta pač mora bit kislo zelje..

Bogat vir vitamina C delamo sami, konec septembra ali v oktobru. Vedno na TISTI ponedeljek, TISTI torek ali TISTI petek. Po starih kmečkih vražah, mora biti dan tistI in ne tistA. Zagotovo uspe! Kisamo cele, oziroma polovice glav, izrežemo le kocen. Recept nam je pred leti zaupal gospod iz Črne gore, mi pa smo ga takoj vzeli za svojega, saj odpade ribanje, tlačenje, pomivanje kamov...

• na 10 litrov vode
• damo 26 dag soli
• nekaj celega popra ( naredi zelje bolj trdo)

Glave naložimo v sodček, zalijemo s pripravljeno mešanico in obtežimo glave, da ne splavajo na vrh, z debelejšo, težko, hrastovo desko. Po 14 dneh spustimo vodo skozi pipo ven in jo zgoraj ponovno nalijemo na zelje. In to je vsa umetnost. Ostane le še kak mesec potrpljenja in malce sreče :)

MAŠKARE

Danes smo odganjali zimo. Skoraj vsi. Najmlajši sem sešila kostum za muco. In smo šli za kurenti...

 Saj čisto zares še ne bi pregnala zime, naj še počaka do počitnic :))

Lp,Keltika

Krpanka za kruh

PATCHWORK BREAD BAG

Kar nekaj časa je že minilo, odkar smo nehali spravljati kruh v plastične vrečke. Česa vsega nismo poskusili! Od lesenih, do strašno dragih, plastičnih Tupperware škatel, pa papinatih, pa v hladilniku, pa vakumsko...
Cel projekt. Zdaj že nekaj časa uporabljamo bombažne ali lanene vreče. Poleti v hladilniku, sicer v predalu.
Zdi se  nam, da se obnese, zaenkrat :)

Pred kratkim me je prijateljica vprašala, kako spravim trakec v mošnjiček, da se zapre, ko potegneš za oba konca. Pa je šlo tako hitro mimo, da sva se pozabili zmeniti :)

Evo, povem kar tule, morda še komu prav pride.

Odrežemo primeren kos zunanjega blaga in podloge, jaz sem spet delala krpanko

Stranici zunanjega blaga sešijemo tako, da nekaj cm pod vrhom pustimo luknjici, skozi kateri kasneje napeljemo trakec.

Všijemo podlogo - ta je brez luknjic. Nad in pod luknjicama prešijemo po vsej širini vrečke.

Pripravimo si  DVA enako dolga trakca. S prvim vstopimo skozi eno luknjico, trakec napeljemo in izstopimo skozi ISTO luknjico.
Drugi trakec napeljemo skozi drugo luknjico - noter in ven.
Oba konca zavežemo. To bi bilo to.

Naj vam uspeva, česarkoli se lotite!  
Lp, Keltika

Iz šolskega učbenika l.1976

Davnega leta 1976 je izšla knjigica Svet pred domačim pragom, iz katere smo zajemali znanje tedanji otroci v prvih, drugih in tretjih razredih osnovne šole.

Vsak letni čas, vsak državni praznik je v njej našel svoj prostor.

Tudi 8.februar. Takole je  pisalo:

Takole sem se danes podajala v zgodovino...bil je en tak poseben dan.

Lp, Keltika

Pesin sok

ZA NARAVNO ZNIŽEVANJE TEMPERATURE IN ZDRAVO KRI

Saj ne vem, ali imamo srečo, da naši otroci z užitkom popijejo sokove in smoothije ali pa je morda kaj resnice v tem, da otroci ne morejo imeti radi sveže stisnjenih sokov, oziroma sadja in zelenjave, če ne vidijo staršev, da jih s pridom uživajo. Je pa težko biti modrec pri otrocih, saj nikoli ne veš, kaj jim bo v nekem trenutku všeč.

Izkušnje so nas naučile, da se pri zbijanju temperature in kot pomoč organizmu v boju z boleznijo, najbolje in najhitreje obnese sok, v razmerju ena pesa + sedem do devet jabolk, odvisno od velikost obojega :) Za večje bolnike  dozo povečamo. Sveže stisnjen sok spravim v steklenico in vsako uro otrok popije en deciliter soka. Vmes pa vodo, slano limonado in pravljice.

Pesin sok je eden izmed fiziološko močnejšh sokov in njegovo razstrupljajoče delovanje lahko potegne za seboj slabo počutje. Zato ga mešamo z jabolki in ne spijemo preveč naenkrat.

Pesa je prava zakladnica rudnin. Vsebuje veliko mangana, selen, železo, kalcij, jod...Na telo deluje čistilno, gradi žleze, spodbuja delovanje jeter in žolčnika, izločanje seča, znižuje tel. temperaturo, je bistvena za zdravo kri, ožilje in srce ter pripomore k preprečevanju in zdravljenju raka.

Njeni listi so še bolj bogati kot gomolj in včasih kakšen zaide v naš smoothie.

Za pridelavo ni zahtevna, čez zimo pa jo spravimo v zemljo, v zasipnico in imamo zakladnico zdravja, svežo vse do pomladi.

Tako da, ja, spremembe je treba uvesti najprej pri sebi. In, če razmišljate o sokovniku, pomislite, kje bo stal. Ker, če ga boste dali zadaj ali zgoraj v omaro, boste sčasoma pozabili nanj.

 Iz naše knjižnice:
Cortese D., Zelenjava, druga moč naravne hrane
Walker N., Sveži zelenjavni in sadni sokovi

Bodite zdravi.
Lp,Keltika

Kmečka ajdova kaša s pirinim kruhom in klovenčki

Ker naša najmlajša občasno še pokašlja, se skušam izogniti številnim alergenom in spodbujevalcem sluzi, med katerimi so gluten in mlečni izdelki. Ajda ne vsebuje glutena, pač pa njemu podobne beljakovine in nekateri so ravno nanje alergični. Vsebuje pa vse esencialne aminokisline ter obilo magnezija, mangana, vitamine B skupine...

Pri nas ajdo sejemo, oziroma se kar sama zaseje, vsako leto. Ne pridelujemo je v veliki količini, bolj kot zeleno gnojilo, pašo za oči in čebele, zdravilno zelišče in hrano srnam.

Kruh je večinoma domač, pirin. Pira ne prenese intenzivne vzgoje in je kot taka manj obremenjena s pesticidi in herbicidi, vsebuje tudi manj glutena kot pšenica.

In tako, so med cartanjem in robčki, danes nastajali klovenčki iz papirnatih tulcev, pirin kruh in ajdova kaša z jajci.
Zabavno, enostavno in dobro.

Domač pirin kruh

PIRIN KRUH

• 1kg polnozrnate pirine moke

• vode po občutku - testo mora bit mehko

• 35 g kvasa

• pol žličke sladkorja

• dve žlički soli

Kmečka ajdova kaša

AJDOVA KAŠA Z JAJCI

• ajdova kaša -  je hitro kuhana in takole kosilo je lahko rešitev, kadar se ukvarjate s čim drugim..

• prepražimo čebulo na olivnem oljku, kokosovi maščobi ali kar se pač najde doma

zmešamo ajdo in čebulo
v ponev na olivno olje damo čebulnato ajdovo kašo

• lahko dodamo paradižnikovo omako

• tudi nariban sir

• na prepraženo kašo ubijemo jajce in popečemo

(nekateri moji imajo raje, da jajce posebej spečem in položim na kašo)
 
KLOVENČKA izpod malih prstkov

Naša najmlajša je ustvarjalka teh malih klovenčkov, moja skrb je bila lepljenje z vročim lepilom. V nastajanju je sicer cela družinica, ampak se nisem mogla upret, da prva dva malo poslikam :)

Lp,Keltika