sobota, 25. november 2017

Čebulni polžki

Čebulni polžki in enolončnica z ješprenjčkom

Tega recepta za polžke je škoda, da bi ostal v pozabi. Ideja ni moja, je pa preverjeno božanska :)


Enolončnica z ješprenjem ni ričet, ker nima fižola, je pa vsa zelenjava, ki še vedno bujno raste na njivi in v rastlinjaku, podušena na kocki kokosove maščobe. Korenje, koleraba, čebula, listnati ohrovt, zelje, cvetača, brokoli, česen in ješprenj - po tem vrstnem redu dušim, zalijem z vodo, solim in kakšno uro kuham. Dodam sesekljan peteršilj, luštrek, zeleno.


Najboljše pri vsakem našem kosilu je to, da večina zelenjave pride iz zemlje direkt v lonec, še isti dan :)

Zadnja letošnja, poznonovemberska košara paprike

Medtem, ko se enolončnica kuha, naredimo polžke.

Testo:
- 0.5 kg pirine moke,

- 3 dcl mlačne vode, 
- 2dekci kvasa, 
- žličko soli, 
- čisto mali ščep sladkorja - zamesimo v gladko testo, ki se lepo loči od posode.
- Vzhajamo na dvakratno velikost, 
- nato razdelimo testo na dva dela, zvaljamo v pravokotnik in namažemo z nadevom. 
- Zvijemo, narežemo na rezine in polagamo na pekač, obložen s peki papirjem.
 

Nadev:
- 120g masla (rastlinskega ali po želji), 

- 0.5 kg nasekljane čebule - podušimo, da je le rahlo rumenkasta.
Pečemo na 200°C, 20 minut



Količine lahko podvojimo, tole zadošča za dva odrasla in dva malo večja otroka, seveda pa je treba prej pojesti veliik krožnik ješprenjeve enolončnice.


V teh dneh, ko se dnevi še vedno neusmiljeno krajšajo in nas že ob štirih popoldan iz gozda spravlja mrak, prijajo dišeči kruhki in jedi na žlico, prija misel, da narava še vedno daje. Lepo je, sedeti ob polni mizi, lepo je po kosilu mirno pokramljati in zvečer spati v toplem zavetju doma.


Neizmerno hvaležna sem za to, kar imam.
Srečno:)
Lp, Keltika