Spomini

Eden izmed verzov, davno nekoč prebran v 'bogvekateri' spominski knjigi, je za vse življenje ostal nekje v mislih
 - Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.

In drobni delčki lepih trenutkov, ki jih skušam opredmetiti
me spominjajo na vse kar je minilo.
Dolgo in nedavno nazaj.

Na neverjetne otroške domislice.
Na neko čisto neuporabno razbijanje starih strešnikov;
zato, da sta zraven,
da ni dolgčas;

ki se je razvilo v lične male hiške.

Drobni delčki čisto sveže preteklosti
me ustavijo,
kot kapljico

me držijo pokonci,

in me hranijio.

Ker, če ne bi bilo spominov,
bi bila sedanjost nepomembna.

Spomini rodijo neustrašnost
in previdnost

da upam iti blizu
ravno ravno prav :)

Sršen pri kosilu

Pripeljejo v naše življenje nova poznanstva,

Počitniške aktivnosti

in gradijo nova znanja.

Narejeni tako, da boleči vse manj bolijo in  so lepi vse lepši.
Kot klop na kateri posedimo, kadar smo utrujeni

in seme, ki ga sejemo za jutri.

Setev ajde

Srečno, dragi moji.
Lp, Keltika

Ruske kape

ali kozaške kape, kot jim pravijo eni, so lahko razlog, da ješ in ješ, toliko časa, dokler ti ni slabo.
Tako zelo dobre so, namreč :))

Moja prijateljica A., dela najboljše ruske kape daleč naokoli.  Naredi jih po receptu iz kulinarike in z njimi  rada pocarta tudi nas. Tisti del družine, ki nima težav z mlekom in jajci je nad njimi povsem navdušen.

Klasične ruske kape, ki jih je naredila moja prijateljica

Da pa midva s Tamlajšim ne bi samo žalostno gledala, sva se lotila veganske različice ruskih kap. Brez jajc, mleka, masla. Naslednjič bova vzela ajdovo moko, pa bodo tudi brez glutena :)
Uspele so prvovrstno.

Ruske kape - varianta brez mleka in jajc, iz pirine moke

Biskvit sva naredila iz

• 25 dag polnozrnate pirine moke
• 25 dag surovega trsnega sladkorja
• 1 vanilin
• 1 pecilni iz vinskega kamna
• 10 dag grenkega kakava v prahu
• 1 dcl olja
• 2 dcl riževega mleka
• malce naribane lupinice bio limone

Vse skupaj sva kar dobro zmešala z mešalnikom, da je nastala gladka, rahla zmes. Prelila sva jo na peki papir v največji pekač, ( tako ni preveč debel biskvit in ni treba izrezanih krogcev rezati na pol, pač pa zložiš dva skupaj).
Dala v ogreto pečico, na  180°C,  za 15 minut.

Medtem, ko se je biskvit pekel, sva naredila kremo.

• 5 žlic hladnega riževega mleka sva zmešala z
• 1 vanilijevim pudingom in
• 4 velikimi, zvrhanimi žlicami polnozrnate pirine moke,
• zavrela 4 dcl riževega mleka in vmešala gladko razmešan puding in moko
• sladkala z 1 žličko sladkorja (ker je že riževo mleko sladko)
• kuhala med mešanjem 3 minute in nato med mešanjem ohladila.
•  Z mešalnikom sva, v rahlo peno, stepla
• 20 dag bio rastlinske margarine in
• 3 žličke sladkorja.
• Dodala ohlajeno pudingovo kremo, gladko zmešala z lopatico.

Iz ohlajenega biskvita sva izrezala kroge, jih namazala in sestavila po dva skupaj. S kremo sva namazala tudi cel kolaček in ga povaljala v

• kokosovi moki.

Povrhu sva z žličko prelila čokoladni preliv iz

• 10 dag jedilne čokolade
• 5 dag olja

(čokolada - olje, v razmerju 2:1 za čokolado, raztopljeno nad vodno kopeljo)

 Komaj sva zdržala 1 uro, da so se dobro ohladile. Tamlajši, navajen masla in mleka je prvi griz naredil previdno, vendar ga je okus navdušil. In ne le njega :) Ruske kapice v veganski varianti so neustavljivo dobre.

Z njimi je res nekaj dela, vendar je v dvoje hitreje in otroci tako z veseljem pomagajo, da je škoda, če jim ne damo možnosti. Naša kuhinja je  pogosto prizorišče otroškega ustvarjanja. Že res, da je pri dveh ali štirih letih pomočnik bolj izziv, kot pomoč, a pri šestih, lahko kuhinje vajeno dete, že krasno pomaga ali samostojno pripravlja enostavne jedi. Sebi in nam v veselje.

Tamlajši je iz biskvita, ki je ostal od odrezanih krogcev, naredil še kroglice. Zdrobil biskvit, dodal kremo, ki je ostala in kokos.

Današnji siv, deževen dan je kot naročen za peko in ustvarjanje.
Sivina je nadvse lepa, ko jo malce obdelamo po svoje :)

In, ne rabim gledat daleč okrog sebe, da vidim, da je letošnje poletje čudovito :)

V vseh njegovih odtenkih.

Lp,Keltika

Bogomolka

To je bilo dela z eno malo bogomolko :) Največji lovec med žuželkami, skrbnica naravnega ravnovesja, se je med košnjo in grabljenjem travnika, znašla pod skrbstvom Tamlajšega.

Žuželka, ki spada v rod bogomolk, katerih je ogromno vrst, je neusmiljen lovec na vse, kar leze in leti. Mojster kamuflaže, ki ga brez pozornega opazovanja narave sploh ne opaziš. Čaka v zasedi, vztrajno in nepremično, dokler ne prileti mimo njegov plen.

Z videzom, ki je postal inspiracija za številne pošasti iz risank in filmov. Ponosna.

S temno skrivnostjo o tem, da samička ubije samčka po ženitvi. Menda. Ne vedno, odvisno od tega, če ju kdo zmoti. Menda.

Z očmi, ki lahko opazujejo tudi, kaj se dogaja zadaj. Z močnimi nogami, krilci.
Opremljena za vse. Še dobro, da je tako majhna :)



Pravzaprav to, da so majhne, neopazne, vztrajne in pogumne, prinaša bogomolkam  same prednosti.
Žuželke so tako preživele že marsikakšno kataklizmo in najbrž bodo še kakšno.

Ljudje imamo zagotovo več težav s prilagajanjem na radioaktivnost, pesticide in podobne pridobitve civilizacije.
Imamo pa nekaj neprecenljivega, kar nas lahko obdrži nad vodo.
Solidarnost, sodelovanje, pomagljivost.
Tudi na našem travniku smo imeli ta vikend srečo to doživeti :)

In ker je bilo v družbi vse veliko hitreje narejeno, je bilo veselje toliko večje.

Travnik pospravljen, bale pod streho, bogomolka preživela.
Prijateljem hvaležni :)

Lp,Keltika

Čokoladni piškoti s čokokremo

Naš Tamlajši zelo rad peče. Čeprav sploh ni poseben ljubitelj sladkega. Najmlajša mu vestno pomaga in večino sladkarij tudi ona poje.
Tokrat sta spekla ogromne čokoladne piškote s čokoladno kremo.

Zaradi občutljivosti na kokošja jajca, izbira recepte brez njih, ali pa jih prilagodi. Tile današnji so enostavni, otroci uživajo ob njihovi pripravi in vsem se zdijo naravnost božanski. Tamlajši pa pravi, da so preveč čokoladni :))

Za osem orjaških piškotov je potreboval

• 125 g mehkega masla, v katerega je umešal
• 75 g sladkorja, dodal
• 125 g pirine moke
• 40 g kakava v prahu in
• pol žličke cimeta

Testo je razvaljal med dvema listoma peki papirja, s kozarcem sta z Najmlajšo izrezala kroge in jih pekla 15 minut na 180°C.

Za kremo je

• segreval 125 g jedilne čokolade in
• 50 g sladke smetane,  gladko razmešal in dal v hladilnik, da se je krema strdila.
• Nato sta namazala piškote in naredila piškotne sendviče.

Recept je našel v knjigi o peki, malce ga je priredil po svoje in dejal naj ne kompliciram in zapišem kar originalni recept.

Veliki, dobri, preprosti piškoti, ter liter malin, 70 g sladkorja, čakanje čez noč, nato pa malce pasiranja in kuhanja - združeno v malinast okus domačega malinovca.
Pravo malo praznovanje.

Pozdrav soncu, ki se je končno prikazalo.

Da nas spomni, da je poletje, čas ko lahko jemo na prostem.

Čas, ko lahko vlagamo domače pridelke, kuhamo sokove,

ko končno lahko pokosimo travnike,

nabiramo šopke, 

dišečo materino dušico,

in robide.

Čas, ko se nam zdi, da ni nič narobe, če malce počijemo.

Da je sonce tu ravno zato, da iz nas potegne najboljše. Da naredimo tisto, kar si že dolgo želimo. Da se umirimo.

In se družimo in pogovarjamo in povezujemo.

Pozdravljeno sonce, ostani še kak dan :)
Lp,Keltika

Presna polnjena paprika

je stalna spremljevalka navadne, zelenjavne. U. jo pripravlja po svojem okusu, torej tudi brez soli.  Zaradi dodatka svežih zelišč, zlasti zelene, ki vsebuje večino vitaminov B skupine, številne pomembne minerale in predvsem veliko natrija, pa je jed polna in izredno okusna.

Presna hrana, z vsemi ohranjenimi encimi, vitamini in minerali, je, vsaj občasno, zelo priporočljiva, saj na telo deluje, kot injekcija, polna živih, zdravilnih snovi, ki jih sicer zelo težko dobimo s kuhano hrano. Če en obrok  na dan nadomestimo s svežim sadjem ali zelenjavo, zlasti zelenjem, bomo kaj hitro ugotovili, da se počutimo nenavadno bolje :))

U.jeva presna polnjena paprika, ne zahteva veliko priprav.

Omak'ca je sestavljena iz

• 4 paradižnikov,
• 3 zelenih, svežih listov česna ali enega velikega stroka česna
• 2 vršičkov sveže bazilike in
• 1 lista zelene
• Vse skupaj dobro zmelje v mešalniku.

Nadev

• posebej zmeljemo 10 dag lanenega semena, količina semena je odvisna od velikosti ostale zelenjave,  dodajamo ga sproti, da se nadev dobro zgosti.
• V mešalniku grobo, tako, da ostanejo še majhni koščki, zmeljemo 
• 6 zelenih listov čebule ali majhno čebulico
• 3 liste zelene
• list peteršilja
• 1 paradižnik
• pol bučke
• pol rdeče paprike
• Dodajamo mleto laneno seme, po občutku, toliko, da se nadev lepo zgosti. narejen nadev damo v hladilnik za 15 minut, nato z njim napolnimo očiščene paprike.
• S to količino nadeva napolnimo dve veliki papriki, pa še malce ostane, za zraven, namesto kruha :)

Laneno seme, zdravo in nekoč nepogrešljivo v prehrani, se danes spet zmagoslavno vrača na mizo.

V majcenih, skromnih semenih lanu, se skriva mogočna energija zdravja.
So že vedeli nekoč, zakaj so rekli, da je strup v majhnih flaškah :)
Skozi izkušnje spoznavam, da je vse, najpomembnejše zame, res na prvi pogled majhno, skromno, oziroma, očem sploh nevidno.

Trenutki, ki jih preživimo skupaj, ko je vse ostalo čisto nepomembno, ko dež ne moti,

 ampak pride prav.
Tudi zato, da U. zvari odtočni jašek in se ob tem neizmerno zabava :)

Ali pa zato, da iz luštnih Luštovih kartonastih škatel z Najmlajšo reciklirava škatle za volno in blago, ki se bodo veselo postavljale ena vrh druge, magari do stropa :)

reciklaža luštovih škatel

Pa za reciklažo razvlečenih bombažnih majic, ki jih režem v bombažne trakove - špagete

da iz njih kvačkam praktične košarice

Vreme je super, ker smo mi super. Vse dokler ne pogledam poročil, je svet pozitiven. Zato včasih zvečer sedim v dnevni in ne prižgem televizije. Ker bi potem videla poročila. In žalost otrok.
Ker bi potem tudi vame sejali strah in jezo. Pa že po službeni naravi prejmem dovolj veliko dozo takih stvari.
Naša čustva imajo veliko moč.
Ne moremo se izogniti katalogom in plakatom, polnih naših potreb, za katere še pred izdajo kataloga sploh nismo vedeli, da jih imamo.
Ne slabi naravi, ki je v vsakem izmed nas.
Ampak lahko se odločimo, kaj bomo izbrali.

Smo kot mala sonca, ki hodijo po svetu :)
Zato grem rada z otroki, se učit novih stvari.

In se dotaknem zemlje in njenih sadov.

Pojem kakšno presno papriko in verjamem.
Svet je pozitiven, toliko, kot je pozitiven vsak izmed nas.
Lp,Keltika