Priznam, da sem bila januarja, ko so me iz projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, kontaktirali in obvestili, da je moj mali blogec nominiran med 12 najboljših prehranskih blogov v Sloveniji, zeloooo presenečena. Potrebovala sem nekaj dni, da sem sprejela odločitev za sodelovanje v tej lepi akciji. Doslej sem blog pisala anonimno, javna priznanja, tekmovanja, reklamiranaja in podobno mi niso bila potrebna ne za preživetje, ne za krepitev samozavesti. Želela sem deliti, bila sem iskrena in dolgo je mojim bralcem to zadoščalo, meni pa je vsak vaš komentar, vsaka pošta, vsak zabeležen obisk, dajal občutek, da delam dobro, prav in, da nisem sama v svojih razmišljanjih.
Ampak, ker ste me bralci poslali med nominirance, se mi je zdelo prav in pošteno, da izziv s hvaležnostjo sprejmem.
Danes mi resnično ni žal. Spoznala sem nekaj prijetnih ljudi, ponovno doživela, kako dobro zna moja družina stopiti skupaj in izpeljati projekt tako, da je v veselje in potrditev vsakemu izmed nas, začutila sem pozitivno energijo mojih bralcev, ki me je ponesla vse do peterice naboljših kuharskih blogov v Sloveniji in ne nazadnje, spoznanje, da je moje veselje do pisanja in deljenje drobnih ustvarjalnih trenutkov, navdihnilo marsikoga med vami me je nepopisno osrečilo in napolnilo s hvaležnostjo.
Včeraj je bila na sejmu Altermed razglasitev najboljših, med samimi skoraj profi kuharji, sem zasedla 5. mesto, kar mi je v veliko čast in spodbudo za naprej. Dekleta iz projekta Skupaj za zdravje človeka in narave so izpeljale res krasno akcijo, povezale številne aktereje in naredile krasen dogodek. (čeprav, verjemite, ni bilo lahko pripravljati jedi in poleg tega še kaj kolikor toliko smiselnega povedati pred publiko, fotoaparati in kamerami 😊)
Predstavitve vseh petih najboljših blogov, vključno z mojim, ste lahko brali v Zarji, ta teden pa bo objavljena tudi reportažica z včerajšnjega sejma.
Sladica, ki sem jo pripravljala na sejmu, moje POLENTINCE so nekaj resnično posebnega, čisto naš familjarni recept, lahko mi verjamete, da so božanske, recept pa zapišem jutri na facebook, na blog pa morda kakšen dan kasneje.
Kolikokrat sem zapisala, upajte si, stopajte po svoji poti, bodite pogumni.
Kolikokrat sem dejala, da verjamem, da vse kar daješ dobiš nazaj. Morda ne danes, morda ne jutri, morda ne tako in ne od tistega, ki pričakuješ. A če imaš srce odprto, lahko čutiš drobne sreče, ki se kotalijo s teboj :)
Sama jih pogosto začutim, v tem projektu pa se jim ni bilo mogoče izogniti, drobnim srečam, ki so se kotalile z menoj :)
Hvala vsem, ki berete, vsem, ki ustvarjate ta svet prijazen in svetel 💗.
Srečno, Keltika