Neverjetno dobri so in, če drži, kot pri vsaki drugi zelenjavi, da je v listih še enkrat več zdravju koristnih snovi, kot v gomolju, potem ni čudno, da ponekod v svetu gojijo česnova stebla kot zelenjavo, zaradi stebel samih.
Pri nas, zlasti v Istri cenjena zelenjava, ostali smo okusna stebelca prepustili kompostu ;(. Kakšna škoda! Najbolje jih je porezati čimprej, dokler so še mehka in jih lahko surova narežemo v skledo katerekoli solate.
Če hočemo, da bo česen lepo razvijal svoj gomoljček, stebelca raje porežimo, sicer bodo nastajajoča semena jemala rastlini hrano in je bo šlo manj pod zemljo, v stroke.
Iz stebelc - pski jim pravijo - lahko pripravimo kar nam poželi srce, podobno kot iz špargljev, ampak okusni so pa......mmmmmm..... skoraj bolj!
Jaz sem nekatera porezala prepozno in so bila precej trda, tako, da se kaj drugega kot juha ni dalo narediti iz njih.
- Porezana stebelca sem z zvončki vred dala v vrelo vodo in na hitro pokuhala
- S paličnim mešalnikom zmiksala, solila
- pski, ki so starejši imajo ogromno vlaken, se ne skuhajo do mehkega in se tudi zmiksati ne dajo dobro, tako, da je juho potrebno precediti.
- Precejeno juho sem zgostila z masleno kroglico (s pirino moko), in dodala na koncu kuhanja nekaj kapljic sladke smetane.
- Nekaj pa sem je dala stran zase in pustila čisto natur - božanska!
Če imate srečo, da lahko pridete do te neverjetno okusne zelenjave, nikar ne oklevajte. Pri nas smo čisto navdušeni. Je pa z okusom podobno, kot z ostalo nežno zelenjavo, dlje se kuha, manj je izrazit.
Srečno :)
Lp, Keltika