Sprehod skozi trenutke

Šla sem okrog hiše in nabirala: storžke, travo, ciprese, polžkovo hišico, bodiko...

Pa v škatle, po nekaj kiča...

Vse bi najraje zmontirala na letošnji venček, vse, kar mi je všeč, kar je lepega, 

da bi nekako ujela normalno življenje,

ga obesila na vrata, da bi vsi videli in bi rekli,

pa saj je vendarle vse tako, kot je bilo,

življenje in smrt,

megla in sonce,

šuštenje listja pod nogami

in posušeni cvetovi, ki krasijo mraz.

Vse je, kot je bilo nekdaj,

le pravila so videti drugačna,

v vsakem obdobju,

ob vseh preizkušnjah.

Pravila, ki zagotavljajo varnost,

zdravje,

mir,

rast.

Vedno za ceno nečesa drugega, manj vidnega.

A nič bolj pomembnega.

 Včasih so odločitve namenjene le za naš notranji svet, v naše misli in srce.

Odločitve, ki nas opredelijo kot ljubeče, svobodno bitje.

Včasih ni treba premikati gorovja, da naredim nekaj pomembnega.

Včasih je največja zmaga ostati zvest sebi. Svoji mavrici.

 Včasih je moja zmaga smeh, sprehod, regratov smuti, razumevanje.

Včasih je moja zmaga le misel, ki ji ne pustim oveneti.

Naše bučke smo naredili iz gipsa

 In ljubezen in ustvarjalnost, ki je ne pustim zatreti.

Bodite zdravi!

Srečno, Keltika

Midva

Beseda midva je leta 2005, po obsežnem natečaju postala najlepša slovenska beseda.
Tudi meni je všeč, ker je čisto posebna. Ker je dvojina redka dragocenost prastarih jezikov, ki so se ohranili skozi tisočletja. In, ker ima v sebi mi.

Kljub temu, da nikoli nisem vrezala napisa v nobeno drevo, nikoli zabila nobenega žeblja ali namerno in po nepotrebnem poškodovala teh varuhov našega dihanja in bivanja,

mi je izpod rok prišla voščilnica s srčkom, vrezanim v les.

Z najlepšo besedo.
Čisto vse lahko dosežemo, ko smo midva.
Vse poti so krajše
in sladkobice slajše ;)

Voščilnico prijavljam na izzive:
*SweetStampsChallengeBlog: Challenge#207 - Love is in the Air
* SimonSayStampMondajChallengeBlog: H is for...
* CRAFTalnica: Izziv#127: Negativ

In ja, končno je zapadel sneg, kot se šika.
Naša zajčka si v dvoje hitreje utreta gazi do slastnih vejic kivija in vrtnic :) Ne moti ju ne mraz, ne hudo sneženje. Preizkušata moč svoje dvojine in se podajata v nove izzive.

Kot naš Tamlajši. Pravi, da je strašno zabavno in če prime še koga, naj povem, da si je na kolo  namontiral verige, ki jih je naredil tako, da je zategnil plastične vezice okrog gume.

Peš preveč drči, pravi naš kolesarski navdušenec :)
Ni ga, čez smeh, kadar se smejemo v množini ali dvojini :)
Veselje je družabno, pogumno in glasno. Rado ima množino in dvojino.

Žalost pa je plašna in tiha. In ima rada ednino :))

Čimveč midva in mi, v teh zasneženih dneh želim :)
Lp, Keltika

Spomini

Eden izmed verzov, davno nekoč prebran v 'bogvekateri' spominski knjigi, je za vse življenje ostal nekje v mislih
 - Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.

In drobni delčki lepih trenutkov, ki jih skušam opredmetiti
me spominjajo na vse kar je minilo.
Dolgo in nedavno nazaj.

Na neverjetne otroške domislice.
Na neko čisto neuporabno razbijanje starih strešnikov;
zato, da sta zraven,
da ni dolgčas;

ki se je razvilo v lične male hiške.

Drobni delčki čisto sveže preteklosti
me ustavijo,
kot kapljico

me držijo pokonci,

in me hranijio.

Ker, če ne bi bilo spominov,
bi bila sedanjost nepomembna.

Spomini rodijo neustrašnost
in previdnost

da upam iti blizu
ravno ravno prav :)

Sršen pri kosilu

Pripeljejo v naše življenje nova poznanstva,

Počitniške aktivnosti

in gradijo nova znanja.

Narejeni tako, da boleči vse manj bolijo in  so lepi vse lepši.
Kot klop na kateri posedimo, kadar smo utrujeni

in seme, ki ga sejemo za jutri.

Setev ajde

Srečno, dragi moji.
Lp, Keltika

Oddih

Kako lepa beseda. Oddih. Greš na oddih. Na veliko načinov sem jo premetavala po mislih. Greš nekam, kjer dihaš stran od vsega. Od dihaš :)

Marsikdo, ki pride k nam pravi, vam pa ni treba nikamor hodit, ko imate tu tak mir.

Morda pa ravno zato, da gremo med ljudi, v vrvež, v civilizacijo :))
Za nekaj dni od dela, ki ga hitro najdemo, če je vreme preslabo za na njivo ali travnik.

Da pustimo našo zelenjavo, živali in rože,

v oskrbi našega Tavečjega.
In se za nekaj časa brezskrbno, kot metuljčki

prestavimo v staro obmorsko mesto.

Uživajte tudi vi :)

Srečno,
lp,Keltika

Diši

po življenju, te dni.  Hodim in diši. Po soncu, po gozdnih jagodah.

Vonj priplava, kot oblak, v katerega stopim in izstopim.

Majhne rdeče zakladnice zdravja. Listi za čaj, ki zdravi črevesna obolenja, drisko, hemeroide in čisti kri, kot je dejal p.Simon Ašič. In jagode, polne C vitamina, B vitaminov, železa, fosforja in številnih močnih antioksidantov...

Nekaj korakov naprej zadišijo kamilice. Čisto prave, rastoče na travniku, prepuščene same sebi in skrbi narave.

Neprecenljive. Če se jih pri nabiranju čim manj dotikamo, hitro posušimo v senci in naredimo čaj tako, da cvetke le poparimo, dobimo tekoče zlato proti vsem mogočim vnetjem, tako zunanjim, kot notranjim.

In, kot, da še ni dovolj, kot, da se oddolžuje za vse zimske mesece, kot najboljša prijateljica, ki pride, pokliče ali pošlje darilce takrat, ko to najbolj potrebuješ...kot da hoče zbuditi vso vero v boljši jutri....zadiši še bezeg.

Za zdravilo, desetine jedi, pomoč v vrtu...
Povsod je. In diši in vabi. Ven.

Za najbolj nežen zimski čaj. Zato, da smo skupaj.

Da odžene slabe misli in voluharje :), kot pravi naš sosed in nam pridno pripravlja bezgove zvarke, ki jih veselo zlivamo v vsako luknjo, ki jo najdemo.( Zaenkrat voluharjem ne diši, če se bo obneslo tekom vse sezone, pa javim. Sosedov zvarek: 1 kg bezgovega listja, 10 l vode, namaka 10 dni in precedi)

namočeni bezgovi listi, odganjajo voluharja

Čisto nazadnje, ko korak stopa domov, zadiši meta.

Da zaokroži eno izmed najboljših presnih pomladnih sladic
Jagodna zloženka z lešniki in meto

Nič posebej težkega, ne za pripravo, ne za prebavo :)

• banane pretlačimo skupaj z limoninim sokom v gladko kremo
• zmeljemo lešnike
• narežemo in malce pretlačimo jagode
• sesekljamo nekaj metinih listov
• iz okusne presne kokosove maščobe, presnega kakavovega prahu in presnega agavinega sirupa zmešamo čokolado.
•  V kozarčke naložimo plast banan, nato plast lešnikov. Posujemo z nasekljanimi metinimi lističi. Naslednje naložimo jagode, pa spet banane, lešnike, metine lističe in na vrhu jagode.
• Prelijemo z domačo, presno čokolado.

  

In, kot bi vse dišalo po resnici, da ni dovolj, videti.
Da ni dovolj slišati.
Da življenje začutiš šele, ko vdihneš s polnimi pljuči.
Vonj po gozdnih jagodah, meti, kamilicah in bezgu.
Po svobodi.
Po spremembi.
In izdihneš strah in nemoč.

Diši travnik. In gozd. In prijatelji in družina. In nič drugega, znotraj zidov, ni toliko vredno.
Lp,Keltika

Takole

nekako, kot mokra regratova lučka, se zgodijo trenutki. Pridejo povsem nepričakovano, a vendarle ob svojem času v krogu življenja.

Ob tem, ko se veselim vsakega novega pomladnega dne in smrekovi vršički postanejo ravno pravšnji, da jih malce, le toliko, kot jih res potrebujemo, vzamemo za pripravo sirupa z medom.

Ko rožice čakajo na svoj delčič zemlje.

In pridejo k nam prijazne 'tovar'šice' in pridni, fajn otroci. 

Da se eden od drugega učimo, se smejimo in uživamo.

Se ob nepričakovanih, neprijetnih preizkušnjah, ki so vstopile v moj svet, pojavljajo vse bolj sončni trenutki. Ljudje, ki v zahvalo ali kar tako, podarijo knjigo, te objamejo, pošiljajo pozitivne misli in molitve, ponudijo konkretno in hitro pomoč...
Morda prej neopazni, samoumevni ali nepoznani. Pa vendarle zlati.

Nič posebnega se ne dogaja. Zdravje pride in gre. Precej smo zanj odgovorni sami. In če se, ob vsem najboljšem, vendarle zalomi, poiščimo, kaj je tisto, kar nam škoduje. Je to premalo spanja, preveč stresa ali hrane, premalo gibanja...Potem nam ostane le še, da se vzamemo v roke in uredimo stvari, da bodo stekle v naše dobro.

Vsak po svoje. Pomembno je, da se ob tem ves čas zavedamo, da nam nihče ne bo pomagal, če si ne bomo sami in, da smo v resnici prepuščeni sebi in volji narave.

Družina, prijatelji in ustvarjalne ideje pa so -  kot vedno delujoč generator :))

Tudi malenkosti, kot je na novo oblečen obešalnik, posvetlijo in zaposlijo misli.

Zašite ali z vročim lepilom prilepljene, premajhne dokolenkice in malce barve. Reciklaža :))

Predelan kos starega oblačila,

 ki z malce domišljije postane čisto drugačen.

 Tudi preproste, majhne kvačkane rožice so lahko razlog za dobro voljo.

majhne kvačkane rožice

Najpomembnejše je, da vsak dan zasejemo čimveč ljubezni in dobre voje. Da bo žetev obilna, ko jo bomo potrebovali :))
Lp,Keltika