Ti vroči, sončni dnevi odhajajočega poletja imajo tako lepe večere! Tik preden zaide sonce se barve pozlatijo, travniki postanejo mehki, barve so tople in prijazne.
Vse več je odtenkov rjave in zlate.
Spomine na poletje počasi prerašča čas.
Tu in tam pa ostane v srcu kakšen čisto poseben trenutek, ostaja kot lučka, ki varno vodi mimo čeri.
In preden zaide sonce grem nabirat
srčno moč. Malo, skromno rastlinico, ki me predvsem uči potrpljenja. Že res, da je naš travnik v tem času čisto rumen od nje, ampak preden naberem toliko koreninic, da dobim majhno količino prahu, me že res skoraj mine potrpljenje.
Za zdravilne namene se nabira samo korenina, zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Posušimo jih in zdrobimo v prah, ki ga posujemo na krvaveče rane, da se ustavi krvavitev in hitreje zaceli, spijemo v čaju za trebušne in črevesne bolezni, pa za bolezni jeter, ekceme....Lahko si korenino skuhamo v kremo, kar bom morda tudi kdaj preizkusila, zaenkrat mi zadostuje ognjič in kamilica.
Presenetljivo je, da njeno ime govori o srčni moči, vpliva pa predvsem na črevesje. Po vražah naj bi privabljala ljubezen in odganjala zle duhove. Zagotovo pa jo poznavalci zelišč postavljajo najvišje za črevesne bolezni in zato je pritegnila tudi mene.
Drobno rožico težko zamenjamo. Stebelca so prekrita s komaj opaznimi dlačicami,
majhna koreninica ki je na prerezu bela,
pa se na zraku hitro obarva rdeče.
Srčno moč ponekod imenujejo gnila korenina, ker menda vse, kar je v telesu gnilega potegne nase in odplavi ven. Če to drži, bi se jo splačalo nabrati v res velikih količinah in zamešati v čaj marsikaterega političnega veljaka :)))
Srečno.
Lp, Keltika
