Veganska potica, okraski, voščilo, obletnica.. :)

Ena potička je že pospravljena :) Kakor nas poznam, bomo do novega leta spekli ali naredili vsaj še eno. Običajno naredimo presno, klasično in vegansko.

Mojster za potice pri nas je U. Večkrat kdo vpraša, če pecivo in piškote lahko tudi naredimo iz pirine moke. Mi pšenične dosledno ne uporabljamo in tako je tudi tale preprosta potička iz pirine moke.

Orehova veganska potica iz pirine moke

Testo:

• 50 dag pirine moke presejemo,  v moko naredimo jamico, v katero damo
• 3,5 dag kvasa in pol žličke sladkorja, ter jamico napolnimo z mlačnim riževim mlekom. Pustimo da kvasec začne delati. Nato dodamo
• 10 dag raztopljene kokosove maščobe  (pazimo, da ni vroča)
• 10 dag surovega trsnega sladkorja
• 1 žličko ruma
• naribano lupino EKO limone
• čajno žličko soli (raztopljene v malce mlačne vode)
• čajno žličko sode
•  in približno 2 dcl riževega mleka - včasih manj, včasih več, odvisno od moke in od tega, koliko mleka dodamo h kvasu v jamico.

Testo zgnetemo in vzhajamo kakšno uro. Nato ga razvaljamo na približno 0,5 cm debeline.
Namažemo z nadevom, ki smo ga pripravili, medtem, ko testo vzhaja.

Nadev:

• 3 dcl riževega mleka zavremo in prelijemo čez
•  50 dag zmletih orehov, dodamo
• 1 žličko ruma
• 1 vanilin sladkor
• naribano lupino EKO limone
• pol čajne žličke sode
• 10 dag sladkorja
• 15 dag rozin
• cimet

Nadev namažemo na testo, zvijemo in vse skupaj vzhajamo 45 minut, da lepo naraste.

Pečemo v ogreti, ventilatorski pečici na 160°C, po 15 minutah jo pokrijemo s peki papirjem, 45 - 50 minut.

Sva se pa spraševala, zakaj je letos masa tako temna in prišla do edinega možnega zaključka, da je vzrok riževo mleko. Prej smo uporabljali ovseno, pa je z riževim boljša.

Reciklirani okraski - iz koledarja
Preprosti kot potica so tudi okraski na smrekici. Letos je bila glavni mojster Najmlajša. Vlila je nekaj sovic, ki jih je okrasila le z bleščicami, iz skoraj že lanskega koledarja, ki smo ga malce predčasno reciklirali, pa so nastale bunkice, enostavne, kot jih je v video vodiču pokazala Marina.

Tudi namizni aranžma je karseda preprost. Bukova drva in zvezdice :)

Preprosto mi je všeč. Pušča prostor mislim.

In tak prostor za moje misli je tudi blog. U, koliko misli sem že oddala v ta čuden, virtualen košček sedanjost. Ne bi si mislila, pred dvema letoma, ko sem, na današnji dan, zapisala prvo objavo.
Vesela, da berete, da ste z menoj, z nami, da si delimo koristne nasvete, dobre ideje, tople misli.
Pozitivno energijo :)

HVALA VSEM, drage bralke in bralci!
HVALA naši spremljevalci in spremljevalke!

Z veseljem bom  med bralce in spremljevalce bloga podelila dve preprosti darilci.
Do nagrade pridete tako, da pod današnjo objavo pustite komentar, lahko zgolj živjo ali par besed :)  Vaša imena bom napisala na listke, žrebala pa bosta 'maladva'.
Izžrebana bosta lahko izbirala med TORBICO ali PAKETKOM ekoloških dobrot, nekaj naših, nekaj pa z ekološke kmetije naših prijateljev, o kateri bom več zapisala v eni od prihodnjih objav..
Žrebali bomo 4. januarja 2015. Do takrat mi bo uspelo sešiti še eno torbo, da vam lahko darila pokažem, za lažjo odločitev.

Vsem želim en velik koš sreče in pazite nase :))

Lp,Keltika

Petkova voščilnica

bi za izziv, ki sta ga simpatično izvedli Suzy in Iris, sicer mogla nastati že včeraj. Pa so dnevi tako polni, da ne gre vedno vse po načrtih.
Tema je bila trakec.
Moji trakci so zavezani v mašnico in na enem visi bunčka.

Tole papirčkanje je eno samo ljubo užitkanje, vam povem...

Sicer pa je šel tale teden nekako takole...

Malo gor, malo dol :)
Malo v višave,

vmes malce lahkotno,

o tistem, kar gre navzdol, pa itak ni zdravo razpravljati :)
Srečno,
Lp, Keltika

Prazniki

se približujejo. Počutje se počasi, počasi spreminja iz jesenskega v zimsko. Novi načrti, nove težave, ki se spreminjajo v priložnosti, odločitve in videnja.
Počasi bomo okrasili domove. Nikamor se ne mudi. Narava še ne daje občutka, da se bliža zimski solsticij, ki bo po 21.decembru prinesel zimo, čas počitka in čas mladega boga - božiča, po prastarem verovanju.
In zmago sonca nad temo. V tradicionalnih rdeče-zelenih barvah. Kot simbolu moči, energije in novega začetka.

Tudi Suzyin izziv je vabil k izdelovanju voščilnice v tej kombinaciji.

Spet priložnost za igranje s papirjem :)

Čas resnično postaja prijaznejši v teh dneh. Vse polno ga je okrog nas. Če izklopimo televizor, računalnik in trgovine, ga je dovolj za vse ostalo.
 Za zabave z otroki, tortice in majhne mufini pice,

za drobne trenutke, ki so samo naši,

za prijateljstvo,

za nežnost,

za klepet,

za sklepanje pomembnih dogovorov,

za igro,

 in veselo razposajenost,

za spoštovanje, mir in čarobnost tega, kar nam je dano.

Miren začetek zime, nam vsem.
Lp, Keltika

Torba iz reciklaže in vintage voščilnica

Kot da bi si vsi želeli nekam nazaj, kdo ve kam. Nekam, kjer smo nekoč že bili, pa se ne spomnemo ne kje, ne kdaj. Kot bi nam bila naša sedanjost preveč tuja. Starinsko je lepo, domače, toplo. Povsod kamor pogledam je polno sedanjosti, predelane v preteklost.

Saj ni čudnega. Ob suženjstvu v katerega se vpenjamo zaradi namišljenega udobja kapitala, je edino, kar še trdno stoji in daje občutek varnosti - daljna preteklost.

Gradovi, zasnežene vasice,  vonj po sveže pečenem kruhu...

Suzy in Iris sta v izzivu postavili temo piškotek medenjak in vintage. Ker jih ne uspem dohajati je piškotek ostal nekje zadaj, za vintage pa tudi nisem prepričana, če je to to.

Nekaj štempljanja, obžgani robovi in spackane snežinke :))
Ampak srečno je pa mišljeno iz srca :)

Saj tam je pravzaprav spravljeno čisto vse. V srcu. Tudi preteklost. Ni zunaj nas, v starih omarah in zarjavelih žlicah. Vsak dan jo ustvarjamo in nosimo s seboj.
V kompletu s sedanjostjo. Kakšen dan mi ne uspe sprejeti celega kompleta. Izbrala bi samo sedanjost, včasih samo preteklost...
Včasih mi je vse jasno, ampak se mi ne da. In dovolim, da mine dan...

Vesela, da hodim, vidim in slišim.
Da znam šivati in iz preteklosti vzeti najboljše.

Ne morem si pomagati. Ob kupu novega blaga, posežem po starih hlačah, ko me prime šivat...

Rada imam preteklost, stare ljudi in stare stvari. Odpirajo druge perspektive.



Trenutek je lep točno tak, kot je.
In vse kar je minilo, je del njega.
In ni res, da je bilo včasih bolje. Samo, bilo je. Tako kot ta trenutek.
Le da si si ljudje vzeli več časa za Biti, kot za Imeti.

Srečno .)
Lp, Keltika

Voščilnice, voščilnice... mimogrede...

Suzy in Iris sta super zastavili svoj izziv z voščilnicami.. Všeč mi je, teme me pritegnejo, nekako sedejo v moj dan. In mimogrede , medtem ko grem mimo grede :)) pa še mimo česa, jih uspem narediti. Ne pa poslikati in vsak dan objaviti.

Eden od izzivov je bil  - modro.

Na tejle je božična zvezda, zato jo hkrati prijavljam tudi na izziv 'Ko me inspirira', k Vladki in Tini.
Pa še k Tini jo postavljam , v galerijo meseca decembra.
 Uporabila sem Tinino šablonco pikice in njen napis.

Novo leto se približuje čisto mimogrede. Brez velikih napovedi, brez pričakovanj. Samo krog se bo obrnil, noči se bodo krajšale in morda bo zapadel sneg.
Mimogrede koga obdarujemo in morda kdo obdaruje nas.

Naslednji izziv pri Suzy je bil - darilo.

S temi darili je včasih težko. Tisto, kar je najpomembnejše, običajno imamo, največje želje se ponavadi ne morejo izpolniti in tisto, kar nas najbolj teži je v bistvu darilo usode, da postanemo boljši in močnejši...

Življenje pa šiba dalje in polni naše nogavičke z bolj ali manj posrečenimi darili :)

Suzy je na voščilnicah želela videti tudi  - nogavičke.

Jaz pa sem mimogrede nabrala solato v rastlinjaku, porinila nazaj v zemljo pol njive česna, ki so ga ptiči pocukali ven, misleč, da so črvički.

 videla mlado

in staro,

se ustavila ob cesti, kjer vrček gostoljubno čaka žejnega popotnika...

In obsijalo me je sonce!

Naj nas obsije tudi jutri :)
Lp,Keltika

Česnova juha

Ena izmed najboljših juhic. Preprosta in v sto variacijah. Naša je brez vsakih mlečnih beljakovin in brez moke. Čisto natur. Všeč otrokom in odraslim.

Veliko ljudi, ki so prvič jedli česnovo juho v gostilni, je doma razočaranih nad okusom. Malce zato, ker v gostilnah dodajajo dodatke za okus in jušno osnovo, doma pa se temu običajno želimo izogniti.

Skrivnost dobre česnove juhe pa je predvsem v količini in okusu česna. Večina receptov je precej varčnih s česnom.
V našo, vegansko varianto kremne juhe, pa damo te zdrave začimbe precej.

Nekaj smo ga pridelali, nekaj kupili, ogromno posadili. Tamlajši je pobral tudi nekaj česnovih semen in jih posadil. Iz njih bodo zrasle drobne enojne čebulice, ki jih poberemo in naslednje leto spet posadimo, da dobimo stroke.

Juha, ki v bistvu ni ravno poceni, največ časa vzame s samo pripravo, lupljenjem česna.

Ko česen olupim, ga običajno splaknem pod hladno vodo, da sperem ostanke olupkov in umazanije.
Za štiri osebe

• na malce vročega olivnega olja stresem 30 dag olupljenega Ptujskega česna. Pomešam zgolj toliko, da postekleni in zadiši,
• dodam na kocke zrezan krompir - 8 srednjih do večjih in še malce podušim.
• Zalijem s 3 litri vode in kuham pol ure.
• Zmešam z mešalnikom v gosto, kremno juho, dodam šetraj, peteršilj in sol. Pustim še kakšne tri minute na ognju. Pred serviranjem zelišča poberem iz juhe.

Postrežem z domačimi, pirinimi krušnimi kockami, ki jih prepražim v dveh variantah, na olivnem olju in na maslu. Naša najmlajša, ki ima maslo zelo rada,  pravi, naj drugič tudi njej prepražim na olivnem olju, ker so boljše :)
Posujemo z drobnjakom in to je to.

Česen je kot začimba predvsem zelo zdrav in varen. Pazljivo naj ga uživajo le ljudje z nizkim krvnim tlakom, ker ga še dodatno znižuje in tisti, ki se odpravljajo na operacijo, saj v večjih količinah vliva na počasnejše strjevanje krvi.

Pri česnu je zelo pomembo, kako ga predela naša črevesna flora. Alicin, snov, ki je najbolj zdravilna v česnu, namreč postane pravi naravni antibiotik šele, ko doživi mlečno-kislinsko obravnavo v črevesju. Če se vrtimo v začaranem krogu uživanja antibiotikov in je naša črevesna flora poškodovana,  bo njegovo delovanje v telesu oteženo. Zaradi spodbujanja delovanja želodca, črevesja in žolča pa nas lahko celo boli 'trebuh', kar zna trajati toliko časa, dokler se ne vzamemo v roke in poskrbimo, da se stanje v naših prebavilih izboljša.

Zaradi vsega tega in njegovih energetskih lastnosti je česnova juhica v teh vlažnih dneh, pravi balzam, za telo in duha, pa tudi dišimo ne preveč po česnu, da bi se je zaradi tega odrekli :))
Lp,Keltika

Iz naše knjižnice:
 Lončar, Topolovec, Kočevar, Baćac; Špečec rešitve