Včerajšnji utrinki

Včeraj je bila oblačna nedelja. Vendar že nekaj časa vidim, da vreme ne vpliva na videnje in občutenje narave okrog nas. Vedno je drugačna, zanimiva in lepa.

navadna kutina

Doživljanje realnosti je, jasno, večinoma odvisno od moje odločitve. Čustva, kot je strah, žalost, sreča, ljubosumnost, hvaležnost, zaljubljenost... seveda pridejo kar sama in ne moremo se odločit ali jih bomo čutili ali ne :) Naša odločitev je, kaj bomo z njimi naredili, kako se bomo spopadali z njimi, kako jih bomo negovali.

Narava me ves čas uči. Veliko zahteva in dosti daje, neizprosna in nepopustljiva učiteljica je,  ampak take so nas največ naučile.

Včerajšnji utrinki

Zaljubljen parček naših kuščarjev zelencev, očka, ki nasloni glavo na velik trebušček breje samičke. Ljubezen?

Slika je slaba, ker ju res nisem hotela vznemirjati.
Pa mi je vendarle uspelo dobiti še bodočo mamico na samem.Samička nosi jajca, ki jih bo čez kak teden ali dva izvalila v vlažen prostor. Tam se bodo po dveh do treh mesecih izvalili mladički.
Breja samička zelenca

Pa to ni edini kuščar, ki smo ga zelo veseli. Tako zelenci, kot slepec, imajo radi polže :)

Nč, bat' - ne grizejo, ne pikajo, ne lažejo, ne hinavijo, res ne vem zakaj bi se jih bali :))

kukavičja lučca

 Ena izmed najljubših travniških rožic.
Navadni gaber, skrivni kotiček.

Gabri, običajno ne zrasejo več kot 25m, njihov trd les lahko redno obrezujemo in si tako priskrbimo kurjavo, ali pa lepo živo mejo.

Žensko socvetje gabra iz katerih se oktobra razvijejo mali oreški in tisti zanimivi listi padalci, ki se vrtinčijo v vetru, ko padajo na tla. Potem jih pobereš in spet vržeš v zrak, da se znova in znova vrtijo proti zemlji :)

žensko socvetje gabra

Lp,Keltika

Srečanje s polžem

Dež je v redu. Vse rase kot za stavo. Plevel, trava, zelenjava - ta seveda manj, kot ostalo. Pa tudi narava je drugačna med dežjem in po dežju. In druge živali srečaš, kot ob sončnih dneh.

Tokrat sem srečala velikega polžka. O polžih je tisoč in ena vraža, ampak jaz verjamem tej, ki pravi, da srečanje z njim pomeni same fajne stvari :)

Malih vrtnih polžev se ravno ne veselim, saj v vrtu ob hiši neuspešno bijemo vojno z njimi že nekaj let. Pivo, jajčne lupine, apno, pepel...ni da ni.., polžev pa vedno več. Še najbolj se je izkazalo za uspešno nočno pobiranje, s svetilko na glavi. Tavečji jih je nabral polne posode. Potem smo jih odnesli na drugo stran potoka. Kaj češ, ne moreš izvesti celega genocida. Ampak sumim, da so nekako priplavali nazaj in s seboj pripeljali prijatelje. Tako potem izgleda vsako poletje. Nočni lov in hop čez potok. Oni pa nazaj.

Tale, ki sem ga srečala v gozdu je drugačen. Velik, svetleč, črn in črtast. Ko sem iskala po internetu podatke o njem, jih nisem našla. Sploh sem našla eno samo fotografijo takšnega polža. Mislim, da je lazar, čeprav so običajno enobarvni. Lahko se tudi motim, vesela bom vsake informacije.

lepotec

Prijazno se je pustil fotografirati in se razkazal v vsem sijaju. Imeniten polž. Mislim, da mora biti nekaj na tej sreči ob srečanju s polžem, saj sicer v Višnji Gori ne bi imeli polža z zlato ketnico pripetega k hiši :)

Srečno :)
Lp;Keltika

Čisto malo o gozdnih drevesih

Čudežna drevesa,
ki me vsako leto znova presenetijo. In se jih nikoli ne naveličam opazovati. Neprecenljiva.

Kot sem v eni prejšnjih objav obljubila - poročam, da je brezino lubje lahko pomebno za preživetje v naravi :)) Potrebuje le nekaj iskric in gori. S posebnim, toplim, počasnim plamenom, toliko časa, da se vnamejo vejice okrog njega. Naše je bilo vlažno, pa je lepo gorelo. Tamlajši je en kos polil z vodo, da vidimo...Gorelo. Ne tako močno in s črnim dimom. A je res gorelo. Če se zgodi, da potrebujete ogenj in nimate papirja, poiščite brezino lubje. Če pa bi radi bili pripravljeni na vse, si nabavite še kresilni kamen. Dobite ga v vsaki lovski ali vojaški trgovini. Naš tavečji je poskušal številne načine prižiganja ognja v divjini, pa se kresilni kamen najbolje obnese :)

brezino lubje super gori

Smreka

s svojimi zdravilnimi vršički, iglicami in smolo, v tem času cveti. Meni je to tako lepo videt. Kot naravno novoletno drevesce.

smreka cveti

Smreka je enodomna, praviloma ima torej vsako drevo moške in ženske cvetove. Moški so najprej rumenordeči, potem pa rumenorjavi, rasejo v pazduhah iglic. Ženski so svetlo rdeče barve, rasejo na koncu poganjkov, v zgornjem delu krošnje. Imajo obliko storžka in po oploditvi zrasejo v storž, ki dozori v oktobru, se februarja odpre in preko poletja odpade.

Iva,
mi ji rečemo maca. Čudovito drevo, ki nas že februarja obdari  z mehkimi mačicami za šopke.
Spada med najstarejše cvetnice na zemlji in je praviloma dvodomna. Razliko med ženskimi in moškimi drevesi lahko vidimo zdajle, v tem času. Mehke mačice pri moških zlato zažarijo in kmalu odpadejo, ženske se razvijejo v 6 cm dolga, lepa, zelena soplodja.

soplodja mace- ive

Konji maco - ivo obožujejo, čebele pa so že vsaj 90 milijonov let njihovi najpomembnejši opraševalci, hkrati pa so ive in njeni križanci prva čebelja obilnejša spomladanska paša.

Keltski druidi, kot tudi stara slovanska ljudstva, so verjeli, da v drevesih bivajo duhovi. So simbol življenja, ki povezuje tri ravni - podzemlje, površje in nebo.

In ker je za nami Jurjevo, Đurđevdan, velik poganski oziroma staroselski, krščanski (predvsem pravoslavni), romski in najbrž še čigav - takšen združevalni praznik, je zdaj končno nazaj pomlad. Končno :))
Lep, sončen Dan zmage vam želim :)
Lp,Keltika

Iz naše knjižnice:
M. Kotar, R. Brus; Naše drevesne vrste

Retro torbica

Dež in prijateljica, sta poskrbela, da sem sešila novo torbico. Prijateljica mi je prinesla kose blaga iz Ikee, dež pa nas drži v hiši. Te ljubke rožice sem dobila pri Alexandri, še preden sem imela blago. Če bi iskala barve, ne bi našla bolj ujemajočih :))

Dogajanja polne in prekratke počitnice so bile kar radodarne z oblaki in dežjem. Torbica limonca pa  kliče k soncu :)

 

Z zadrgo in notranjimi žepki. Za sončna potepanja.

Ne morem si kaj, da ne bi v tale naš arhiv prilepila ene izmed prvomajskih sončnih slik. Tole je naša kopica. Še zadnja, slikana preden smo jo podrli, porabili za krmo in zastirko krompirju.

Pogumno v nov teden :)
Lp,Keltika

Krompirjev funšterc s čemažem

Zelo hitro, poceni kosilo.

Krompirjev funšterc (polpeti) s čemažem in skleda solate

Čisto osnoven krompirjev funšterc so včasih večkrat jedli knapi v Zasavju. Če dodate čemaž postane prava poslastica :)

Za dobro kosilo zadostuje

• nekaj debelih, naribanih krompirjev
• 2 jajci
• nekaj žlic pirine, koruzne, ...po želji.. moke
• velik šop narezanega čemaža
• sol

Z žlico polagamo zmes na vročo maščobo, potlačimo.  Temperaturo malo zmanjšamo, da ne bi ostali v sredini surovi. Z obeh strani popečemo. 

Če postane masa proti koncu pečenja vodena, ker krompir odda vodo, dodam še malo moke.

Kako preprosto je bilo včasih življenje, tudi v kuhinji :)
Lp;Keltika

Tradicionalno morsko

Prvomajski prazniki ne grejo  brez morja. Večina semen je v zemlji, okolica je pokošena, sonce sije...morje kliče. Temperatura vode je menda 18 stopinj, ampak danes se je  plavalo kot poleti :)

V teh dneh je v Piranu Tržnica domače in umetnostne obrti.
Nas so očarali poslikani kamenčki - magnetki.

V Benečanki, najstarejši ohranjeni hiši na Tartinijevem trgu je trgovinica z našo, Piransko soljo.
Smo kot Martin Krpan, saj vsako leto ob takem času tovorimo domov sol, ki jo imamo do naslednjega leta. Druge ne uporabljamo. Vibira na naši valovni dolžini in vsebuje nekje 84 mineralov, ki so za nas zelo pomembni. Običajna sol, ki jo kupite v trgovinah, je le prečiščen natrijev klorid in nima nobene veze s pravo, zdravo, nerafinirano soljo, ki ima podobno sestavo kot naš organizem.

Benečanka

Še nekaj pogledov...

Škoda, da ne morem s seboj v steklenički odnesti slanega, dišečega vonja po morju...:)

Če pa vas drži, da bi šli proti obali, počakajte kakšen teden. Vožnja, ki običajno traja dve uri, se je ob neopisljivih kolonah zavlekla na tri ure in pol :)
Lp,Keltika

Skozi gozd

Radi se pohvalimo, da na našem malem koščku  Zemlje, rasejo preštevilne zdravilne zeli in živijo vsemogoče živali.  Narava je polna čudežev in barv, kot mavrica. Če si vzamemo trenutek, nas nagradi z vso brezmejno lepoto.

Pri nas stanujeta dve ali tri družine kuščarjev Zelencev. Namerno jim puščamo gosto robidovje, ki jim daje zavetje pred plenilci. Radi se sprehodijo v našo bližino, kadar smo mirni in se delamo, da jih ne vidimo. So redke živali, ki sodijo med ranljive vrste. Je pa tako, da so se nas živali, ki sobivajo z nami, kar navadile, saj jih spoštujemo in ne vznemirjamo. Danes smo se srečali, na poti do gozda.

kuščar Zelenec

Naleteli smo na mamuta. Ali pa korenino, kakor kdo vidi :)

Čemaž, ki ga zelo radi jemo, je zacvetel. Zdaj ga lahko brez skrbi nabiramo, saj so njegovi cvetovi povsem drugačni od šmarnic, jesenski podlesek pa zacveti šele jeseni.

Čemažev cvet

Nabrali smo brezovo lubje, ki je ležalo po tleh. Jutri bomo podkurili kres z njim. To naj bi bil nepogrešljiv pripomoček pri preživetju v naravi, saj vedno zagori, tudi če je mokro. Jutri preizkusimo, pa sporočim :)

Pri Rajskih slapovih smo se naužili  neokrnjenosti gozda, preplezali nekaj skal in poslušali vodo.

Bodite lepo,
Lp;Keltika

Praznik

naše domovine, cvetočih dreves, upanja, poguma.

Vsaka rožica potrebuje pozornost, nego in lepe misli, da dobro uspeva, tudi domovina. Saj domovina niso samo meje, jezik, pesmi...To je predvsem misel in prostor v srcu. Skupna misel.

Eni izmed najlepših Kajuhovih verzov:

Bosa pojdiva, dekle, obsorej,
bosa pojdiva prek zemlje trpeče,
sredi razsanjanih češnjevih vej
sežem ti nežno v dlani koprneče.

češnja

jablana

 

hruška

 

Samo en cvet, en češnjev cvet,
dehteč in bel
odlomi moja draga!
Ne bom ga za klobuk pripel,
ne bom ga v gumbnico si del,
odlomi ga, odlomi draga!

kosmulja

 

šmarna hrušica

 

breskev

 

Jaz bom ljudem poslal ta cvet,
vsakomur, ki na križ pripet
trpi v pomladi tej...
In glej, ta drobni češnjev cvet
bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžari tožni jim pogled.
(K.Destovnik Kajuh)

Cvetoče praznične dni, vam želim :)
Lp,Keltika

S kravico, kot nekoč..

so njivo branali na bližnji kmetiji. Trdna kmetija, ki zdravo stoji že desetletja. Pa so obudili star običaj. Kar tako, za svojo dušo in tudi zato, ker se zemlja tako manj potlači, kot če branaš s traktorjem.

Kravici ni hudega, malo se sprehodi sem in tja. Brana pa je tista prava - lesena.

Za takšno delo moraš imeti ljubezen do zemlje, čas, voljo in znanje.

Izkoristite sonce :)
Lp,Keltika