ponedeljek, 9. marec 2015

Svoboda

Je imela Janis Joplin kar prav, (oziroma Kris Kristofferson, ki je napisal pesem), ko je zapela - svoboda je le druga beseda, za - ne imeti nič, kar lahko izgubiš.
Ampak znotraj tega, kako smo nesvobodni zaradi ljubezni in dolžnosti, do vseh, ki jih imamo radi in zaradi divjega vrtinca, v katerega smo vrženi, znotraj tega obstaja prostor, ki je lahko naš.


Če si le ne pustimo preveč napolniti glave z vsakodnevnim balastom.
Načrtno bombardiranje z jezljivimi novicami vnaša nepotreben strah in misli, ki pravzaprav nimajo nobenega drugega učinka, kot potenciranje tega strahu.
In najlažje je biti proti. Proti tem, proti onim. Proti vsem. Nobenega truda in nobenih idej. Nič žuljev na rokah. Samo proti. Ujeti v lažnem občutku moči.
In, ko obrneš ploščo in začneš razmišljati ZA,   za dobre ideje, za ljubezen, za upanje...
Takrat se začne pravo delo. Porajajo se ideje in energija za uresničevanje. Trud, vzponi in padci.
Ampak stojiš na svojih nogah ustvarjaš svoj ZA svet.


In začutiš prve signale svobode.


Vsak lahko najde svoj ZA. In začne kreirati, namesto podirati.
Midve z Najmlajšo sva ustvarjali majhne darilne vrečke, za majhne pozornosti, za dan žena.


In je vprašala, kaj pa sploh praznujemo na dan žena?
To, da lahko ustvarjava te vrečke, da lahko tekava in skačeva z drevja.

 
Da naju ni strah in lahko mirno zaspiva zvečer. V bistvu.
Kako skromne besede pravzaprav, pa kako veliko svobode nosijo v sebi.
Vse lepo!
Lp, Keltika

četrtek, 5. marec 2015

Grahova juha in jabolka v testu

Idejo za nadvse okusno sladico sem našla med brskanjem po mojih priljubljenih blogih. Sandra je spekla tako lepa jabolčka v testu, da bi bil kar greh, če recepta ne bi preizkusila.  Skupaj z grahovo juho so se izkazala kot slastno, lahko kosilo :)


Grahova juha, kot tudi jabolka v testu, so popolnoma brez sestavin živalskega izvora - veganska.


Za juho:
  • v 3 litre vode damo
  • 3 dcl svežega graha (moj je iz zamrzovalne skrinje, prvi letošnji pa je že v zemlji)
  • 2 narezani čebuli
  • 5 narezanih krompirjev
  • 10 strokov česna
kuhamo do mehkega in zmešamo s paličnim mešalnikom. Nato
  • dodamo še 2 dcl graha, kuhamo do mehkega
  • in zakuhamo s pirinim zdrobom. Solimo po okusu.


Jabolka v pirinem testu:
  • 2 ne preveliki jabolki olupimo in narežemo na 1,5 cm debela kolesca
  • prelijemo s sokom limone, posujemo z vanili sladkorjem in cimetom ter pustimo stat, dokler ne naredimo testa
Za testo
  • v posodo vlijemo 80 ml olja
  • 2 veliki žlici sladkorja, ščep soli
  • malce kvasa
  • 200 ml vode
  • 3 žlice ovsenih kosmičev
  • in dodamo toliko pirine, ali katerekoli druge, moke, da dobimo gladko testo.
  • Razvaljamo, ne pretanko, izrežemo kroge, položimo nanje jabolčne kolute in jih oblečemo :)
Pečemo v vroči pečici,  da se lepo obarva in so jabolka fino mehka.


Jabolka v testu so najboljša, dokler so topla.


Ko se ohladijo, pa tudi pridejo prav, da jih sproti pomalicamo, tekom popoldneva, saj nas po lahkem kosilu kaj hitro prime lakota :)
Pa srečno :)
Lp, Keltika

ponedeljek, 2. marec 2015

Kaj je največ vredno

Zanimivo, da smo si ljudje tako različni, odgovori na to vprašanje pa so po trenutku razmišljanja zelo podobni. Najprej so pisani, številni.

Vera, upanje, sanje, pravijo malce bolj poduhovljeni.
 

Mama, dom, rečejo otroci brez razmišljanja.


Svobodna, ustvarjalna igra, pravi množica umetniških, pedagoških, igrivih duš.


Domišljija, rečejo pisatelji in pesniki.


Materialna preskrbljenost, čim več, tem bolje, so prepričani mladci in mladenke, ki pogledujejo za dobrimi avti. Zlato je blato. Pravi Najmlajša :) In razpredamo naprej : zla je to. Ta stvar je zla. Če vidiš samo to. Je pa že blato lepša beseda in ravno tako neprecenljiv ustvarjalni material :))


Po nekaj izrečenih besedah pa se vsi spomnimo na zdravje.

Zdravje je največ vredno. To, da se počutiš dobro, da si vesel in te nič ne boli.
In to, da poznaš način, kako si pomagati, če te tarejo težave.
Da greš po gozdu in rečeš - aha, tole je Navadna sladka koreninica. Njene korenine, ki so precej na površju, so užitne, posušene za čaj pomagajo za lažje izkašljevanje, pospešujejo izločanje žolča, lajšajo zlatenico...

Navadna sladka koreninica

In prijatelji so največ vredni. Taki, ki niso nujno vsak dan pol ure z nami na telefonu, ampak so se nas dotaknili,  nas začutili in tiho ponujajo pomoč, ko jo potrebujemo.
In, kot se sončnica obrne za soncem, tako se obrača naše naštevanje. Vse je največ vredno.
Spanje, dihanje in 'radimam'.
Danes.
Ne jutri, ko bomo ugotovili, da smo šli mimo in, da imamo strašno dolgo in naporno pot, da pridemo nazaj.


Do ljubezni in zdravja je težka vrnitev.


A je lažje, če verjameš.
In če veš, da nisi sam.


Voščilnico sem naredila z mislijo pri eni prijazni punci.

In jo prijavljam na izziv:
CRAF-talnica: Izziv#128: Ročno izdelan cvet 


Da bi znali videti in obdržati, naše največ vredno.
In, da bi se povrnilo. Hitro in brez velikih naporov, kar se nam je izgubilo med potjo...
Lp, Keltika

četrtek, 26. februar 2015

Vesele flaške - recikliramo z otroki

Počitnice, še en deževen dan je za nami. Ena od pogruntavščin takega deževnega dne, ki je otrokom zelo všeč, ker ni preveč zahtevna, nastanejo pa prav luštne stvari, je oblačenje plastičnih, pa tudi steklenih 'flašk'.


Plastenke od kefirja, jogurta, ali steklenice, ki so ostale prazne po uporabi pasiranega paradižnika. Mimogrede, pelati v konzervah so za naše zdravje slaba naložba, zaradi kovin in plastične mase s katero je prevlečena notranjost, kar paradižnikova kislina počasi topi in vse skupaj pojemo z omako. Steklenice so dosti boljša izbira, če smo že primorani omako kupiti v trgovini.



Reciklirali smo plastenke in premajhne dokolenke ter 'legice', ki so jih otroci odrezali nad peto. Malce vročega lepila, ali dobrega tekočega, ker mekol zelo slabo prime, gumbki, bleščice, trakci in uro in pol vesele zaposlitve :))


 Nastale so vesele 'flaške',

 
ki jih z nekaj cvetlicami lahko otroci podarijo ob dnevu žena.


Narava se prebuja in cveti. Danes bo sonček. Pred menoj pa je eno žalostno, težko slovo.


Moje voščilnice so vse bolj pomladne. Te prikupne zajčke sem dobila od Andreje. Tako so veseli, tako polni energije...
Pomlad je pred nami, tukaj smo. Vse kar nam je dano, je vredno prenesti, kar smo tu zato, da širimo dobre misli naprej.

Voščilnico prijavljam na izziv:
Crafting From The Heart; Challenge 48 - Anything goes


Pazite nase ;)
Lp, Keltika

torek, 24. februar 2015

Pletena košarica iz vrbja, voščilnica

Danes popoldan sva šla s Tamlajšim na obisk. In to ne na običajen, s klepetom ob kavi. Naši prijatelji imajo eko kmetijo, precej večjo od našega malega gruntka, kmetijo z dolgoletno tradicijo in velikim znanjem. Ata in mama znata vse in še malo, ostala družina pa tudi :)
Eno izmed tradicionalnih, praktičnih znanj, ki ga želim pobliže spoznati, je pletenje košar. Ker je bil danes lep deževen dan in, ker je ata naših prijateljev pravi mojster pletenih izdelkov, smo si priredili delavnico pletenja košar.


Za pletenje košar je potrebno ogromno časa. Mojstri si leskove, vrbine veje in šibe, srobot, količke, ročaje..pripravljajo celo leto. Nabirajo, kuhajo šibe, lupijo, režejo.., da lahko pozimi spletajo izdelke.
Danes pa je beseda dala besedo kakor pravimo in pletenja smo se lotili povsem na hitro, brez vnaprej pripravljenega materiala. Vse kar smo imeli je bil čas, vrbove veje in dobra volja.


Ne morete si predstavljati s kakšnim užitkom in hvaležnostjo sem vpijala bogatstvo znanja, ki so ga naši prijatelji nesebično pripravljeni deliti.


Na leseno deščico je ata izvrtal luknje malce pod kotom, ukrivil ročaj, narezali smo majhne količke iz vrbovih vej in pripravili šibe.


Smejali smo se in se imeli fino. Mojster je sicer dejal, da tale košarica ni čisto nič za v javnost, ker je narejena iz nepripravljenega materiala in na hitro, ampak meni je všeč. In veliko sem se naučila.


Ogromno bogatstvo znanja, topla prijaznost, spretnost, dobrota in neizmerna srčnost prijateljev, je naredila dan tako sončen, da ga še sonce ne more :).
Kakšno srečo imam, da poznam takšne ljudi :)
Domov sva s Tamlajšim odšla z majhno košarico, polno pozitivne energije in neverjetno lepih rož, ki jih iz nogavic ustvarja mojstrova žena.


Njene rože so prelepe, neverjetno čarobne.
Zmenili smo se, da bomo naslednjič, na en deževen dan, priredili delavnico izdelovanja takih rož :)) 



Zaenkrat ostajam pri voščilnicah :) Precej lažje jih je izdelovati in takšne rože vzamejo veliko manj časa.
Me pa vlečejo, rožce. V zraku tu in tam ujamem prvi pomladni dih. In je čisto dovolj, da razburka mirno zimsko spanje.

Voščilnico sem naredila kar tako, ker sem tako čutila. Nima lastnika in kupček zaloge se vztrajno veča. Kot je danes dejala ustvarjalka tega lepega cvetja, s takšnim veseljem jih delam, ampak  imajo že vsi naokoli polno mojih izdelkov :))

Moje rože so iz Tininega seta Božično zelenje in tudi napis je njen. Uporabila sem še akvarelne barvice in belo tempero, ter nekaj blazinic.
Prijavljam jo na naslednje izzive:

CuteCardThursday; Challenge 361- Floral Delight
SimonSaysStampMondayChallenge: No Rules
Najlepši par: Galerija meseca februarja


Srečno :)
Lp, Keltika

sobota, 21. februar 2015

Kranjska Gora, Gozd Martuljek, utrinki

Ene lušne počitnice na smučeh so za nami. Kranjska Gora je še vedno polna skrivnosti, ki jih niti po večletnih obiskovanjih ne odkrijem do konca.
Hiše, ki se zbujajo v sončna jutra iz daljne preteklosti.


Pozabljene umetnine, ki živijo svojo dobo, tiho in neozirajoč se na čas,


ki za njimi počasi lomi polkna, praznih, opustelih hiš, v katerih že dolgo ni več turističnega vrveža.


Ulice, ki pomnijo vedno nove in nove umetnike, ki se trudijo preživeti s svojimi izdelki.



Urejeni vrtovi z eksotičnimi drevesci.



Sončne in povsem nepolomljene telefonske govorilnice.


In prijazna smučišča, ki kljub visokim cenam kart in tednom pred 'ljubljanskimi' počitnicami, pletejo dolge vrste smučarjev, z vseh koncev sveta.



In le malce pred Kranjsko Goro, vhod v središče gora - Gozd Martuljek.


Čisto ob cesti, pa čisto neokrnjen.
Ko najlepše stvari najdeš tam, kjer jih najmanj pričakuješ.


Ni nujno, da od velikih stvari dobiš veliko.
In niso naša pričakovanja tista, ki gradijo naš svet, pač pa naša dejanja.


Skoraj me zmoti, neukrotljiva divjina, ki ima domovinsko pravico v otroških dušah.
Ker me vajeti vsakdanjih mask držijo trdno ukročeno.


Dokler me preprosti utrinki življenja ne opozorijo, da imamo samo en trenutek.
In vsaj dve možnosti pogleda nanj :)


Pozdravljeni, dnevi pred nami :))
Lp, Keltika