Blokec

Mali blokec, velikosti 7"x 5" je rezultat moje najnovejše pridobitve :) Ne morem si pomagat, v vsaki torbi imam kakšen lušten blokec, malo za risbice najmlajše, kadar smo od doma in gre čas počasi, malo za službo, pa za ideje, ki se utrnejo, za čičke čačke nekje vmes...

Dolgo sem razmišljala, metala v šparovček,  kolebala med dvema in se odločila za Cincha, napravico za vezanje takšnih blokcev. Pregledala sem ogrooomno posnetkov na spletu, primerjave, ocene, forumske debate. Oba, tako Bind it all, kot Cinch, sta super, odločitev je zgolj instinktivna, k Cinchu me je bolj vleklo :))

Ta blokec je prvi izdelek z njim, tudi štampiljka je nova, karkoli naredi Sylvia Zet, mi je strašno všeč.

Sicer pa je na prvem mestu trenutno ustvarjanje zunaj, na njivah in okolici. K sreči nas obiskujejo šolarji, ki se res izkažejo, kot pridni in odgovorni. 

Otroci večinoma radi poprimejo za delo in so zelo ponosni, ko opravijo delo, ki ni lahko in zahteva tudi precej odgovornosti. Mahanje po zraku z motikami in tacanje po njivi, prerivanje in kreganje ostane drugje. Kadar otrokom zaupaš in jim dovoliš biti odgovoren, zasijejo v čisto novi luči :)

Ali ni z vsemi tako? Včasih tako na hitro potožimo, kakšni so ljudje, nikomur ne moreš zaupati, takoj te izkoristijo...

Ampak, če smo zelo iskreni in natančno pogledamo vse tiste drobne malenkosti, ki oddrvijo mimo nas, potem stvari vidimo drugače. Vidimo neznanca, ki za nami priteče, ko smo pozabili denarnico v trgovini, vidimo prijatelja, ki nam nesebično priskoči na pomoč kadar ga potrebujemo, neznane znane prijatelje, ki nas presenetijo z drobnimi pozornostmi, trgovca, ki nam staro stvar, ki smo jo polomili, zamenja za najnovejši model, kljub temu, da poveš, da ni več v garanciji in, da bi rad le kupil rezervni del...

Če smo iskreni, vidimo, da več zaupanja sicer res nosi večje tveganje, a tudi srečo, za katero bi sicer ostali prikrajšani.

Včasih nas res pošteno strese, ko se z vsem srcem poženemo v odnose in situacije.
Včasih je res tako, kot bi na začetku aprila z bosimi nogami zabredli v mrzel potok.

Ampak se splača zaupat, verjet in sprejemat. Življenje gre res gor in dol, ampak tisto vmes zna biti pa veliko lepše in mirnejše kadar si dovolimo verjeti v dobro :)

En lušten vikend želim.
Lp, Keltika

Hiška iz filca

Prejšnji izziv v Craftalnici, časopisni papir, ki mi je bil zelo blizu, je žal švignil mimo brez moje udeležbe, se pa z eno hitro objavo prijavljam na tokratnega s filcem.
Filc mi je izredno všeč, topel in mehak in krasen za oblikovanje. Ker so mi všeč tudi majhne pravljične hiške, ni nič čudnega, da te škratje hiške tako rada delam.

Da se je narava okrasila s pomladjo se vidi tudi na tej hiški :)
Pomladmo hiško prijavljam v CRAFT-alnico:  Izziv #157: Filc

Ko se z rokami dotaknem zemlje je topla in mehka.

In trava je tako lepo zeleno zelena.

Ko me po pošti razveseli še paket, ki ga nepričakovano pošlje blogerska prijateljica, pa itak vse postane še lepše. (hvala Hali :)
Že dolgo razmišljam o nakupu napravice za vezanje, bind it all ali cinch. Kaj uporabljate ve, moje tovarišice pri papirčkanju? Vsakega mnenja bom vesela.
Blokci in albumčki so mi namreč strašno všeč in jih vedno občudujem pri ostalih. Ko sva s Hali debatirali na to temo, me je naslednji dan osrečil paket z blokcema, ki sta čakala na okrasitev in takoj, ampak res takoj, sva z Najmlajšo naredili darilo za njeno prijateljico.
Najmlajša je prevzela moje papirčkaste pripomočke in zadnje čase jih uporablja večkrat kot jaz :)
Ta ljubka voščilnica je njeno delo.

Potem pa sva s skupnimi močmi okrasili še blokec.

Vikend je mimo, kot bi ga odpihnil, naj bo teden miren in prijazen.
Lp, Keltika

Čemaževi žepki, voščilnice

Letos se mi zdi, kot da pomlad zamuja. Pride kakšen dan, zadiši po njej za trenutek in že jo odnese veter in dež. Obstala sem nekje vmes, med papirnatimi robčki, kapljicami za ušesa, zamašenimi nosovi, nepripravljenimi njivami, šolsko snovjo za nazaj, iskanjem idej za kosila, gorami perila za zlikat, reševanjem mačjih zastrupitev...Na vrtu ni nobene zelenjeve več, raste pa tudi še nič. Rešuje me gozd in čemaž. Na stoen način.
Eno od kosil je vključevalo zelenjavno juho in čemaževe žepke.

Iz pirine moke naredimo rahlo testo za kruh (moka, sol. sladkor, olivno olje, kvas) Testa ni potrebno vzhajati, oblikujemo svaljek in režemo koščke, ki jih razvaljamo na tanko - v krogce, te nadevamo s čemaževim nadevom in stisnemo z vilicami. Pečemo na 190°C, 25 minut.
Za nadev nasekljamo šop čemaža in ga vmešamo v paradižnikovo omako (iz steklenice). Solimo. Ne sme biti tekoče, prevladovati mora čemaž. Siroljubci si v žepek in povrhu lahko dodajo najljubši sir.

Žepki so preprosta, poceni in okusna rešitev kosila.

Takšne rešitve so mi všeč. Ne zahtevajo preveč časa, rezultat pa je super.
Ko malce analiziram pretekle dni, vidim, kako vse gladko steče, kadar je prisotna ideja in kako se vsa energija kopiči v lepljivo gmoto brezvoljnosti, kadar ideje ni.

Ideja, zamisel. Za mi sel. Sel za  - mi, za nas. Sel. Ki prinaša ZA.

Že res, da brez volje ni nič, ampak mene najbolj poruši, kadar nimam zamisli. Takrat obstanem v nekem vmesnem prostoru, ničesar ni, kar bi mi dalo krila in sprostilo energijo, ki me vse bolj lepi v mirovanje.
In edino, kar zares deluje kot akumulator, je narava. Gozd, travnik, preproste cvetlice...

Vse najlepše na dosegu roke.
Samo ven je treba stopiti.
Pa pridejo ideje, zamisli in volja :)

Zgornja voščilnica je delo in zamisel Najmlajše. Za babi. Narisano in pobarvano z akvarelnimi barvicami.
Ta z boxerjem pa je moja. Želja naročnice je bila - moški, 70 let, rad ima svojega psička boxerja.

Motiv sem natisnila in pobarvala, balončke poštempljala s Tininimi popisanimi baloni iz kompleta Nestrašnih pošasti in malce zložila papirčke.
Sončen vikend želim :)
Lp, Keltika

Praznični venček

Pred dnevi smo imeli v gosteh prijetno urednico in fotografa Delove priloge Odprta kuhinja, poslikala sta nekaj jedi in skušala ujeti nekaj naših utrinkov, kako bo zadeva izpadla bomo lahko videli nekje sredi aprila.
Zagotovo pa je dobro izpadel Praznični venček :) To bogato različico navadnega venčka sem si zamislila v veganski verziji in verjemite, da je okus tako poln, rahel in božanski, da nihče ne bi pomislil, da je brez jajc in kravjega mleka.

Več in lepše fotografije boste lahko poiskali v Odprti kuhinji, venček pa z dovoljenjem urednice objavljam pred izidom revije, saj je primeren za tiste, ki ne smejo jajc in mleka in si bodo lahko praznike zeloo okusno posladkali :)

Recept je malo daljši in priprava kar zamudna, ampak se izplača. 

Sestavine za testo za dva venčka:

250 g pirine moke tip 480

120 ml kokosovega mleka (ali kakšnega drugega mleka)

20 g kvasa

30 g kokosove hladno stisnjene maščobe (ali masla)

30 g sladkorja

1 x vanilin sladkor

½ naribane bio limonine lupine

Dodatno za temno testo:

3 zvrhane čajne žličke grenkega kakava v prahu

3 čajne žličke sladkorja

Nadev za belo testo – orehov nadev:

12 dag zmletih orehov

1  dcl kokosovo mleko (ali kakšnega drugega mleka)

3 čajne žličke sladkorja

¼  čajne žličke cimeta

1 x vanilin sladkor

pest namočenih rozin

Nadev za temno testo - kokosov nadev:

6  dag kokosove moke grobe

O,6 dcl kokosovega mleka (ali nekaj žlic stepene navadne sladke smetane)

30 g kokosove hladno stisnjene maščobe (ali masla)

1 x vanilin sladkor

3 čajne žličke sladkorja

noževa konica naribane bio limonine lupine

Orehov nadev: v posodi poparimo s kokosovim mlekom orehe, premešamo in med mešanjem dodamo ostale sestavine. Dobro je, če mažemo s hladno maso, nato posujemo z rozinami. Kokosov nadev: zmešamo vse sestavine

Priprava testa:

Moko presejemo v posodo, naredimo jamico, vanjo razdrobimo kvas, dodamo čajno žličko sladkorja in prelijemo z mlačnim mlekom. Pustimo toliko časa, da se naredi kvasec, nato dodamo ostale sestavine in dobro zgnetemo oziroma zmešamo v testo z mešalnikom. Razdelimo ga na  dva dela. V en del zamešamo še 3 čajne žličke sladkorja in 3 zvrhane čajne  žličke grenkega kakava. Mešamo toliko časa, da postane testo enakomerno čokoladne barve. Testo pustimo počivati 30 minut, nato ga razdelimo belo testo na dva dela, kakavovo na dva dela in oblikujemo nekje 30 cm dolge svaljke katere razvaljamo na približno deset cm širine. Belo testo premažemo z orehovim namazom, kakavovo testo pa s kokosovim namazom. Namazano testo trdno zvijemo in ga stisnemo po celotni dolžini po spoju in na koncih. Nato prepletemo eno belo in eno temno testo v kitko in oblikujemo venček. Pustimo počivat 30 minut. Pečemo 20 minut na temperaturi 200°C.

Priznam, da me še vedno drži pozitivna energija od našega srečanja v petek in vse ideje in izdelki, ki nastajajo so veseli in pisanih barv.

Piščančki iz kinder jajčk - delo najmajše

Kot prijetnega virusa se nalezemo dobre volje in kot magnet pritegnemo več in več lepih dogodkov. Še v Craftalnici so izbrali mojo voščilnico med top3 :)
Samo želim si, da bi bila vsa pomlad tako okroglo prijetna, zelena in rodovitna.

Letos sem naredila čisto premalo velikonočnih voščilnic. Zajčki, simbol rodovitnosti in bogatstva narave bodo najbrž našli mesto še na kakšni, zgolj v čast pomladnemu prebujenju narave, namenjeni voščilnici.

Dobro voljo in vesele praznike želim :))
Lp, Keltika

Čemaževa juha

Ko dež prši na vse mehkejša in bolj blatna tla in nestrpno čakamo, da se zapodimo v naše vrtičke, v gozdu z vso vnemo rase zelenjava. Divja in pekoča kot življenje.
Čemaž.

Veliko boljše kot v trgovino po pesticidno zelenjavo, se je odpraviti v gozd in nabrati čemaža za kosilo ali dve. S previdnostjo in natančnim opazovanjem ne more priti do zamenjave z jesenskim podleskom ali šmarnico.

Močan okus se spremeni v čudovito aromo in  čemaževa juha je res dobra.

•  v liter vode damo kuhat 
•  4 olupljene in narezane krompirje
• 1 čebulo
• 6 strokov česna
  Ko je kuhano, zmiksamo do gladkega in dodamo 
• mali šop čemaža - zmiksamo, solimo, kuhamo pa le kakšni dve minuti, da ohrani aromo.
  Hitra, zdrava in dooobra juha.

Zraven lepo pašejo na olivnem olju popečene kockice domačega pirinega kruha,

ki zaokrožijo okus,
da se tehtnica med blagim kruhom in močnim čemažem uravnovesi, 
kot si želimo uravnovesiti življenje,
med pričakovanji in realnostjo.

 Pa vendar nikoli ni miru. Nihamo med razočaranjem in srečo, med ognjem in ledom in se krepimo, učimo in iščemo smisel.
Sredina ni vedno zlata. Neopazna in mlačna nas pušča prazne.
Zato sem hvaležna življenju, da me obkroža z ljudmi, da so tu ob meni, tisti ljubi in tisti neljubi. 
Dajejo mi moč, da se premikam iz ene strani na drugo, tipam in preizkušam in najdem ravnotežje tam, kjer nisem pričakovala.

Čeravno varno, je vendar pusto, stopati vmes, med trdim betonom in mehkim cvetjem. 
 

Brez občutenja ene in druge strani.
Brez majhnih zmag in porazov, ki kipijo od življenja.
Da včasih misliš, da tega pa res ne moreš več, dokler se s težavo ne premakneš nekam vstran in nepričakovano najdeš, kar nisi vedel, da obstaja.
In potem zaspiš, pomirjen sredi džungle, ker veš, da je tvoja moč ravno v tem, da se ne bojiš stopiti iz sredine, da ti je uspelo obdržati svoje srce in, da se ne bojiš - ne tega kar te zaboli, ne tega, kar te poboža. 

Srečno v nov teden :)
Lp, Keltika

Washi trak

Tokrat je na Craftalnici izziv Washi trak. Na voščilnici moata biti vsaj dva različna trakova. Prepričana sem, da se je prodaja teh lepih trakov v zadnjih 14 dneh povečala, saj je izziv zanimiv, večina pa nas originalnih trakov nima doma.

Tokrat je voščilnica narejena popolnoma brez sizixa, vse je rezano na roke, malce poštempljano, malce polepljeno.

Washi trakci so res uporabni in se jih da tudi na voščilnicah super kombinirat.
Voščilnico prijavljam na
Izziv # 155: Washi trak

Pa še eno čokoladnico pokažem. Res so uporabne. Kot sladka voščilnica, ki ji znotraj naredim še žepek za denar, je prav nobel darilce :)

 Bodite luštno :)
Lp, Keltika