Ena od starih močnatih jedi, ki tudi pri nas pride pozimi občasno na mizo je zaroštan močnik.
Če se izogibatem živalskim beljakovinam, tole ne bo za vas. Sem ga pa v manjši količini naredila že iz moke in vode, kar je malce težje in ne tako okusno.
Močnik lahko naredite samo iz jajc in moke, kar je najlažje. Lahko pa kakšno jajce izpustite in dodate vodo, vendar je treba biti pri tem pazljiv, saj lahko namesto močnika hitro nastanejo vodni žličniki :)
Imamo srečo, da lahko uporabljamo jajca kokoši, ki se potikajo naokrog in veselo brskajo za hrano. Tamlajši kar dolgo ni smel jesti jajc, zdaj pa je tako, pa naj se komu zdi še tako hecno, da nima nobenih pikic kadar je domača jajca, če pa poje samo en proizvod, ki vsebuje jajca iz navadne reje, pa dobi izpuščaje. V načrtu imamo svoje piške, upamo, da bomo spomladi začeli postavljati kokošnjak.
Za štiri osebe potrebujemo:
- 5 jajc
- 70 dag pirine moke
- 3 litre vode
- nekaj maščobe (po želji maslo ali olivno olje)
- sol
Najprej v
- 55 dag pirine moke ubijemo
- 3 jajca
Nastanejo luštni usukanci, oziroma močnik, ki ga počasi usipamo v 3l vrele, slane vode. Premešamo in pustimo, da 20 minut rahlo vre.
V tem času naredimo zabelo.
- 2 jajci ubijemo v
- 15 dag pirine moke in naredimo močnik po istem postopku. Nato v ponvi segrejemo olivno olje in močnik stresemo nanj. Rahlo zarumenimo in s tem zabelimo kuhano jed - močnik zaroštamo. Zabelo lahko dodamo v lonec ali pa posujemo vsako porcijo posebej.
Ker večinoma kuham brez živalskih beljakovin in ker v trgovini ne kupujem jajc, ter posledično le teh nimamo vedno v hladilniku, je zaroštan močnik prav bogato kosilo :)) Moja mami pravi, da so, kot mestni otroci, komaj čakali soboto, ko je šla mama na tržnico in kupila kakšnih pet jajčk, pa še to ne vedno. Jajca so bila dobrina, ki je ni bilo veliko in ni bila poceni.
Poleg zaroštanega močnika postrežem krompir.
Vroč krompir v oblicah in malo soli. Velikokrat ga pol izgine v otroških ustih, še preden je ves olupljen :)
V Kmečkem glasu sem prebrala izjavo lanskoletnega obrtnika leta, ki pravi, da je: 'nesprejemljivo v potrošniški družbi, da je cena kilograma mesa ali mesnih izdelkov za štirikrat, petkrat in še večkrat nižja od cene enake količine zobne paste ali žvečilnega gumiija'.
Isto velja za jajca.
In če pogledamo iz tega vidika, spoznamo, da je to preprosto kosilo, pravzaprav res bogata pojedina.
Miren teden želim.
Lp,Keltika
Njaaaami, ful dobra ideja! Lep, sončen dan!
OdgovoriIzbriši:)) lepo, da si pripravljate tudi stare, v današnjem času že zelo redke jedi.
OdgovoriIzbrišiMeni zaroštan močnik ne paše - moj želodec ne mara na maščobi popražene moke in vztrajno protestira že ob najmanjši količini. Zaradi enakega razloga ga ni smel jesti tudi moj oče, pa nama je mami včasih "grozila", da če ne bova "pridna", da dobiva pa zaroštan močnik za večerjo :))) No, vseeno nama je ob takih večerih vedno skuhala močnik na mleku ♥♥♥
Zanimiv recept, je pa dejstvo da takega močnika nisem jedla še nikoli...
OdgovoriIzbrišiMmm, zgleda zelo slastno in verjamem, da tudi je.
OdgovoriIzbrišiDoma imam knjigo o močnatih jedeh, pa jo premalokrat vzamem v roke,
da bi kaj skuhala. Morda me tvoja današnja objava spodbudi.
Uau zgleda slastmo! lp
OdgovoriIzbrišiOdlicno si nam prikazala in napisala postopek in vsec mi je tudi ime :)
OdgovoriIzbrišiUf koliko let je že minilo odkar sem ga nazadnje jedla... ja res pozabim nanj in ga v bistvu v svojem gospodinjstvu še nisem kuhala, pri starših smo pa tudi premalokrat, da bi mama ugodila vsem našim željam. Hvala za recept, mogoče se kdaj lotim...
OdgovoriIzbrišiTakega na vodi pa tudi mi nismo še jedli. Izgleda zelo dobro. Sama ga pripravljam na mleku z dodatkom masla, malenkost soli, moka + rumenjak je pa sesukan (tako kot pri tebi) in in dodan vrelemu mleku. Je bolj večerna jed. Otroci ponavadi dodajo še benko in malo cimeta (meni osebno je to zanič, ker pokvari pravi okus močnika in to paše samo na mlečni riž in gres). Si bom pa prepisala tvoj recept, upam, da ga bom "prodala" našim doma za mizo. Uživaj.
OdgovoriIzbrišiJa, mlečni močnik je tudi pri nas večerja in tudi meni se zdi, da benko pokvari okus. Še rajši kot navaden mlečni močnik pa sem imela sama koruzni mlečni močnik. Mmmm, kolko sem ga pojedla med dojenjem (ker baje spodbuja nastajanje mleka). Ampak potem sem pa ugotovila kako mi mlečni izdelki škodujejo in se je to počasi nehalo :)
IzbrišiJaz sem pa popolnoma navušena nad fotografijami... saj ne rečem, tudi močnik je najbrž čisto dober, odličen, ampak fotografije... noro lepe. :)
OdgovoriIzbrišiVabljivo in zagotovo slastno.
OdgovoriIzbrišiKako lepo si vse opisala in seveda fotografirala. Ime mi je poznano, jedla ga pa še nisem. Pri nas se občasno kuha edino mlečni močnik. Imamo pa veliko srečo, da pri sosedih kupujemo domača jajca od kokoši proste reje ali kako se že temu reče (se pač pasejo prosto zunaj). Lp
OdgovoriIzbrišiZelo lepo si vse napisala in dodala prekrasne fotografije. Lp
OdgovoriIzbrišiČudovite fotke in spodbudna objava - morda se pa enkrat spet lotim močnika, sicer mlečnega, ki smo ga doma jedli od postnih dneh, ampak tisto "sukanje" mi ob edinem poskusu do zdaj ni šlo od rok :)) In kako znano tisto z otroki in kuhanim krompirjem!! :)
OdgovoriIzbrišiNow you've made me extremely hungry with the beautiful photography and delicious recipe! I wish I could taste some of this pudding!!
OdgovoriIzbrišiooooo hudo kaj bi zdajle pasal takoj po zumbi oz. telovadbi hihih lačna hihih
OdgovoriIzbrišiZaroštanega močnika pa ne poznam. Pri nas je bil "na sporedu" samo mlečni močnik, ena najljubših jedi mojih otrok. Hvala za ta recept in krasne fotografije, ki dražijo brbončice. :-))
OdgovoriIzbrišiTole pa ogreje... in nasiti. Zanimiv recept! Pri mojem atiju :) so zraven takšnega krompirja menda jedli široke rezance kuhane na nekakšni enostavni juhi, mi pa mlečni močnik ob nedeljah za zajtrk. Sem kar obudila spomine...
OdgovoriIzbrišiBodite lepo! In se razvajajte. Zima je idealna za take reči:)
Mnjami kakšne sline si mi naredila s tem receptom. Jaz močnik velikokrat naredim za večerjo vendar ga zakuham v mleko,ali pa naredim cvetačno juho z močnikom.
OdgovoriIzbrišiPreprosto,dobro in domače:)
OdgovoriIzbrišiHojla! Na blogu si me spraševala ali je napis na kuverti ročno napisan - N :) narejen je v Photoshopu in potem natiskan na papir ;)
OdgovoriIzbrišiLP
Poznam zaroštan močnik, ampak samo iz ene stare knjige slovenskih jedi, ki smo jo imeli doma, se mi je zdelo zanimivo ime :) Hmm, skuhali ga pa nismo nikoli ... Fotografije so čudovite, človek takoj postane lačen :))
OdgovoriIzbrišiUuu, tega pa tudi jaz že zelo dolgo nisem jedel. V bistvu od takrat, ko sem šel od doma in ni bilo več mamine kuhinje ;)
OdgovoriIzbrišiHvala za obujanje spominov.
Tu http://ustvarjanjepomoje.blogspot.com/2015/01/za-deklico-tajdo.html te čaka odgovor. Lp
OdgovoriIzbrišiKončno vem, kaj je močnik. Pri nas ga nismo nikoli jedli in ko sem otrokom pri urah zgodovine pripovedovala, kaj so včasih jedli, nisem nikoli znala prav povedati, kaj to je. Mogoče pa bom poskusila to tudi skuhati. Hvala
OdgovoriIzbrišiTudi pri nas ga delamo, samo da ga ne stresemo v vrelo vodo, ampak najprej popražimo na maslu, potem pa zalijemo z vodo ko lepo zarumeni. Postrežemo z mlekom. Odličen je, hvala da si me spomnila da ga kdaj skuham. Lepe fotografije!!!
OdgovoriIzbriši